Franja

Zadetki iskanja

  • odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. portare via, portare, asportare:
    odnašati smeti portare via le immondizie
    odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
    odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
    odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

    2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
    odnesti medaljo conquistare una medaglia
    odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

    3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
    odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

    4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
    vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
    pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. odnesti pete battersela
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
    odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
    pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
  • odpásti to fall away (od from); to drop out; to secede (od from); (od vere) to apostatize, to become an apostate; (ne se vršiti) not to take place; (izneveriti se) to break away from, to defect

    odpásti k Zahodu politika to defect to the West
    to odpade (= ne pride v poštev) this is not to be taken into account
    seja je odpadla the meeting did not take place
    predstava danes odpade there will be no performance today
    jutrišnja predstava odpade tomorrow's performance will not take place (ali has been cancelled)
  • odpórniški

    odpórniško gibanje Resistance (ali Underground) Movement; Resistance
    član odpórniškega gibanja member of the Resistance
    pristopiti k, pridružiti se odpórniškemu gibanju to go underground
  • odvléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. trascinare, portare via:
    težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via

    2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
    odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
    k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista

    B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. trascinarsi

    2. andarsene
  • oglasíti annoncer, faire insérer (ali faire passer, mettre) une annonce dans un journal

    oglasiti se donner de ses nouvelles; se présenter, venir voir
    ne se oglasiti ne pas donner de ses nouvelles, ne pas donner signe de vie
    oglasiti se pri kom passer chez quelqu'un, venir chez quelqu'un, aller voir quelqu'un, venir voir quelqu'un
    mimogrede se oglasiti entrer en passant chez quelqu'un, faire un bond chez quelqu'un, faire une apparition chez quelqu'un, faire une courte visite à quelqu'un
    oglasiti se k besedi prendre la parole
  • oglasíti anunciar ; (inserat) insertar, publicar

    oglasiti se anunciarse; presentarse
    oglasil se (pisal) Vam bom ya recibirá usted noticias mías
    se bo že oglasil ya dará noticia de sí
    ne se oglasiti (pisati) no dar noticias de sí, no dar señales de vida
    oglasiti se k besedi pedir la palabra
  • oglasi|ti se (-m se) oglašati se

    1. einen Laut/Ton von sich geben; figurativno laut werden

    2. komu: sich melden, von sich hören lassen

    3. mimogrede: (priti na (kratek) obisk) vorbeischauen, vorbeikommen
    |
    oglasiti se k besedi sich zu Wort melden
  • ôkno (-a) n

    1. finestra:
    gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
    sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
    majhno okno finestrino
    strešno okno abbaino, lucernario
    mrežno, križno okno grata
    dvokrilno okno finestra a due battenti
    izložbeno okno vetrina

    2. (odprtina) finestra, apertura

    3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

    4. pren. finestra:
    področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
    nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
    pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
    bazilikalno okno finestra di basilica
    cvetlično okno finestra con portafiori
    francosko okno finestra alla francese, portafinestra
    gotsko okno finestra gotica
    ležeče okno finestra orizzontale
    montažno okno finestra prefabbricata
    sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
    slepo okno finestra cieca
  • okróg (tout) autour de; (tout) alentour; prés de, à côté de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, à peu de chose prés, vers, sur les, aux alentours de

    tu okrog aux (ali dans les) environs
    okrog hiše autour de la maison
    okrog sveta autour du monde
    hoditi okrog vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
    ozreti se okrog sebe jeter un coup d'œil autour de soi
    vrti se okrog vprašanja (figurativno) il tourne autour de la question
    okrog in okrog trdnjave je sovražnik l'ennemi est tout autour de la forteresse
    našli ga boste nekje okrog hiše vous le trouverez quelque part prés de (ali à côté de) la maison
    okrog 300 oseb 300 personnes environ
    okrog desetih à dix heures environ, aux alentours de dix heures, vers dix heures
    ima jih okrog štirideset il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
    okrog poldneva vers midi
    okrog tretje ure vers trois heures, aux environs (ali alentours) de trois heures
    zaslužiti okrog deset tiso frankov gagner environ (ali autour de, à peu prés) dit mille francs
    prišel bom k vam okrog osmih je viendrai chez vous aux alentours de (ali vers, sur les) huit heures
    okrog novega leta aux alentours du Nouvel an
    okrog se zavrteti faire un tour (ali pivoter, tourner) sur ses talons
    na desno okrog! (v francoski vojski) demi-tour droite!
    na levo okrog! demi-tour gauche!
  • oltar moški spol (-ja …) der Altar (baročni Barockaltar, glavni Hauptaltar, Hochaltar, krilni Flügelaltar, kvadrasti Blockaltar, mizasti Tischaltar, Marijin Marienaltar, Svetega križa Kreuzaltar, obrnjen k ljudstvu Volksaltar, omarasti Kastenaltar, prenosni Tragaltar, rezljan Schnitzaltar, sklopni Klappaltar, spremenjlivi Wandelaltar, stranski Seitenaltar, Nebenaltar, veliki Hochaltar, v obliki sarkofaga Sarkophagaltar, z baldahinom Baldachinaltar, zlati Goldaltar)
    peljati pred oltar zum Traualtar führen
    stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
  • opomín (-a) m

    1. ammonimento, avvertimento:
    to naj ti bo v opomin questo ti serva di ammonimento

    2. ammonizione; monito; rimprovero, biasimo; richiamo:
    zaslužiti (hud) opomin meritare il biasimo
    kaznovati koga z opominom infliggere un'ammonizione a qcn.
    opomin k redu richiamo all'ordine
  • opomínjati, opómniti exhorter quelqu'un à quelque chose, avertir; blâmer, réprimander; faire une observation, donner un avertissement, faire des remontrances à quelqu'un ; (k plačilu) réclamer le paiement d'une dette à quelqu'un, sommer quelqu'un (de payer une dette)

    opominjati lenega učenca, nemarnega uslužbenca faire des remontrances à un écolier paresseux, à un employé négligent
    opominjati otroka (k redu) faire une observation à un enfant
    opominjati k previdnosti exhorter à la prudence
  • oporekanj|e [é] srednji spol (-a …) das (ständige) Widersprechen
    nagnjenje k oporekanju der Oppositionsgeist
  • oporóka last will, will; (ustna, mornarska) nuncupative will

    dodatek k oporóki codicil
    sodno overjen prepis oporóke probate
    napraviti oporóko to make one's last will, ustno oporóko to nuncupate
    izvršiti oporóko to execute (ali to carry out) the provisions of a will
    odobriti oporóko (sodišče) to prove a will
    omeniti koga v oporóki to mention someone in one's will
    preklicati oporóko to revoke a will
    umreti brez oporóke (z oporóko) to die intestate (to die testate)
    ovreči oporóko to upset a will
    voliti v oporóki to bequeath, to will
    zapustiti v oporóki to will, to demise by will
    nobene oporóke ni zapustil he left no will
  • oróžje weapon; arm (s pl)

    k oróžju! to arms!
    brez oróžja armless, weaponless, bare-handed
    hladno oróžje, bočno oróžje cold steel, side arms
    strelno oróžje firearms pl
    noseč oróžje bearing arms
    nositelj oróžja arms bearer
    izdelovalec oróžja armaments (ali arms) manufacturer
    dovoljenje za nošenje oróžja licence to carry fire-arms, ZDA gun-license
    položitev oróžja (udaja) surrender, capitulation
    premoč v oróžju superiority in arms and equipment
    olje za oróžje gun oil
    tovarna oróžja armaments factory, ZDA armory
    uporaba oróžja use of arms
    trgovina z oróžjem (prodajalna) gunmaker's (ali arms dealer's) shop
    tihotapljenje oróžja gun-running
    učinkovitost oróžja effectiveness of a weapon
    tovariš v oróžju brother in arms, comrade
    ognjeno oróžje (zlasti revolver) firearm, handgun
    biti pod oróžjem to be under arms
    položiti oróžje to lay down one's arms
    poklicati pod oróžje to call to arms, to call to the colours
    nositi oróžje to bear arms
    zgrabiti za oróžje to take up arms (proti sovražniku against the enemy); to seize a weapon
    zateči se k oróžju to have recourse to the sword (ali to arms)
    pograbil je prvo oróžje, ki mu je prišlo pod roke he seized the handiest weapon
    premagati sovražnika z njemu lastnim oróžjem to hoist someone with his own petard
  • oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

    avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
    artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
    atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
    klasičo orožje arme classique
    lahko, težko orožje arme légère, lourde
    lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
    moč orožja la force des armes
    napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
    ognjeno orožje arme à feu
    ročno orožje arme portative
    strelno orožje arme à feu
    rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
    tajno orožje arme secrète
    ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
    brez orožja sans armes, désarmé
    z orožjem (s silo) par les armes
    dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
    klic k orožju appel moški spol aux armes
    k orožju! aux armes!
    nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
    orožje in strelivo armes et munitions
    pozdrav z orožjem! présentez armes!
    rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
    tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
    spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
    skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
    stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
    trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
    zbirka orožja collection ženski spol d'armes
    dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
    biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
    izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
    manipulirati z orožjem manier une arme
    nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
    napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
    obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
    odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
    odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
    poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
    pozdraviti z orožjem présenter les armes
    pozvati k orožju appeler aux armes
    prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
    rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
    trobiti k orožju sonner aux armes
    urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
    uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
    zateči se k orožju recourir aux armes
    potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • oróžje arma f

    v orožju en armas
    z orožjem v roki arma en mano
    brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
    atomsko orožje armas f pl atómicas
    avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
    metalno orožje armas arrojadizas
    dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
    dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
    tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
    hrup orožja fragor m de las armas
    rožljanje z orožjem ruido m de armas
    moč orožja fuerza f de las armas
    trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
    nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
    tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
    biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
    položiti orožje rendir las armas
    potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
    zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
    zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
    trobiti k orožju tocar (al) arma
    k orožju! ¡a las armas!
  • osamosvojitev samostalnik
    1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenség
    obletnica osamosvojitve ▸ önállóság évfordulója, függetlenség évfordulója
    razglasitev osamosvojitve ▸ önállósága kikiáltása, függetlenség kikiáltása
    osamosvojitev države ▸ ország önállóvá válása
    referendum o osamosvojitvi ▸ az önállóságról szóló népszavazás, az önálló országért tartott népszavazás, kontrastivno zanimivo függetlenségi népszavazás
    vojna za osamosvojitev ▸ az önállóságért folytatott harc
    To je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

    2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés
    denarna osamosvojitev ▸ monetáris függetlenség
    ekonomska osamosvojitev ▸ gazdasági függetlenség
    8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

    3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
    K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.
  • osel samostalnik
    1. (žival) ▸ szamár
    trmast osel ▸ csökönyös szamár
    natovorjen osel ▸ málhás szamár, felmálházott szamár
    otovorjen osel ▸ málhás szamár, felmálházott szamár
    vprežen osel ▸ befogott szamár
    plemenski osel ▸ tenyészszamár
    ostarel osel ▸ vén szamár
    prijahati na oslu ▸ szamáron érkezik
    osel riga ▸ szamár bőg, szamár ordít
    čreda oslov ▸ szamárcsorda
    Po poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
    Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
    Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
    Povezane iztočnice: afriški divji osel

    2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár
    kronan osel ▸ vén szamár, nagy szamár
    "Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
    Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
    Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
    Sopomenke: bedak