Franja

peščén sablonneux, sableux, gréseux, arénacé

peščene barve couleur ženski spol de sable, beige
peščeni grad château moški spol de sable
peščena jama carrière ženski spol de sable, sablonnière ženski spol, sablière ženski spol, gravière ženski spol
peščena plaža, zemlja plage ženski spol, terre ženski spol sablonneuse
peščena pot chemin moški spol sablonneux, sentier moški spol recouvert de gravier
peščena puščava désert moški spol de sable
peščena tla sol moški spol sablonneux (ali aréno-argileux), terre ženski spol sableuse
peščena ura sablier moški spol
peščen vihar tempête ženski spol de sable
peščeno zrno grain moški spol de sable

peščén (-a -o) adj.

1. di sabbia, di rena; sabbioso, arenoso:
peščena jama (peskokop) renaio
peščena plaža arenile
peščena kopel bagno di sabbia; sabbiatura
peščeni vihar tempesta di sabbia

2. (color) sabbia:
peščeni brki baffi color sabbia
zool. peščena bolha tunga (Tunga penetrans)
zool. peščena mušica flebotomo, pappataci (Phlebotomus papatasi)
peščena plitvina sirte
agr. peščena zemlja sabbioniccio
zool. navadna peščena osa ammofila, vespa della sabbia (Ammophila sabulosa)
peščena ura clessidra
peščeni kalup forma per la sabbia
peščeni papir carta vetrata

podóren (-rna -o) adj. di, del crollo; crollato:
podorne skale rocce crollate
podorna jama sprofondo

postójnski (-a -o) adj. geogr. postumiese, di Postumia:
Postojnska jama le grotte di Postumia

požirálniški (-a -o) adj.
požiralniška jama inghiottitoio

pregréha vice; sin

bičati pregréhe to inveigh against vice
jama, brlog pregréhe a sink of iniquity

pripetíti se (-ím se) perf. impers. succedere, accadere, capitare, verificarsi:
pripetila se je huda nesreča è successa una grave disgrazia
to se pripeti sono cose che succedono, che capitano
PREGOVORI:
živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu samo jama ai vivi può capitare di tutto, ai morti solo la tomba

profond, e [prɔfɔ̃, d] adjectif globok; temeljit; notranji; globokoumen; nedoumljiv; popoln, absoluten; anatomie globoko ležeč; masculin globina

bleu profond temno moder
au plus profond v največji globini
une profonde tristesse globoka, velika žalost
esprit masculin profond globok, prenikav duh
rivière féminin, grotte féminin, blessure féminin profonde globoka reka, jama, rana
avoir un profond mépris pour quelqu'un globoko koga prezirati
prendre une inspiration profonde globoko vdihniti

razbojniški pridevnik
(o razbojnikih) ▸ rabló, zsivány

razbójniški robber(-); robber-like; predatory; piratical; of (ali belonging to, like) a bandit (ali robber, brigand, highwayman)

razbójniški brlog, razbójniška jama robbers' den
razbójniški (roparski) umor felonious homicide
razbójniški vitez zgodovina robber baron

razbójniški de brigand, (de) pillard

razbojniška jama repaire moški spol de brigands
razbojniški napad attaque ženski spol (ali agression ženski spol) à main armée, hold-up moški spol
razbojniški poglavar chef moški spol de brigands
razbojniška tolpa bande ženski spol (ali troupe ženski spol) de brigands

razbójniški

razbojniška jama cueva f de ladrones
razbojniški poglavar capitán m de bandoleros
razbojniška tolpa cuadrilla f de ladrones

revizíjski (-a -o) adj. di revisione, di verifica; teh.
revizijski jašek pozzetto di accesso a impianto
avt. revizijska jama fossa di riparazione

róparski de brigand, de pillard, rapace, spoliateur

roparski glavar chef moški spol de brigands
roparska jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
roparski napad attaque ženski spol à main armée
roparski umor vol moški spol avec meurtre, assassinat moški spol suivi de vol (ali ayant le vol pour mobile), crime crapuleux
roparski vitez chevalier pillard
roparska zgodba histoire ženski spol de brigands, figurativno histoire à dormir debout, histoire incroyable

róparski expoliador; de ladrón ; fam ladronesco

roparski glavar capitán m de bandoleros
roparsko gnezdo, jama cueva f de ladrones, ladronera f
roparski morilec ladrón m asesino
roparski umor asesinato m con robo
roparski vitez (hist) noble m bandolero
roparski napad atraco m; ataque m a mano armada
roparski vpad, vdor saqueo m, (nekoč) algara f, correría f
roparska zgodba cuento m de ladrones

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

sable² [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
banc masculin de sable sipina
désert masculin de sable peščena puščava
carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
bâtir à chaux et à sable solidno zidati
bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)

sadiln|i (-a, -o) Pflanz-, Setz- (klin das Setzholz, Pflanzholz, jama das Pflanzloch, die Pflanzgrube)
sadilna lopatka der Handspaten, die Pflanzkelle

salto moški spol skok, preskok, preskočitev (pri branju); naskok, napad; vojska izpad; prepad; slap, vodopad

salto de agua slap
salto (al) alto, salto de altura skok v višino
salto de cama jutranja obleka
salto de campana prekuc, »kozolec« (v vodo); skok na glavo
salto a la garrocha (šp) skok s palico
salto largo, salto a distancia, salto de longitud (šp) skok v daljino
salto de lobo volčja jama
salto mortal drzen (smrtni) skok, salto
salto de (ali a) pértiga skok s palico
a salto de mata oprezno bežeč
a saltos v skokih, skokoma
de (un) salto nenadoma
en un salto v enem skoku; bliskovito
en dos saltos estoy de vuelta takoj pridem nazaj
apartarse de un salto odskočiti, v stran skočiti
dar un salto poskočiti
dar saltos poskakovati
ganar de un salto v enem skoku doseči
pasar a salto(s) preskočiti
a gran salto, gran quebranto (fig) ošabnost vodi v padec

sentina ženski spol podladje

sentina de vicios (fig) jama pregrehe