Franja

sup-peditō (sub-peditō) -āre -āvī -ātum (sub in *peditāre za nogo (= za podporo) dajati, podpirati)

I. trans. (iz)obilno (bogato, izdatno) in v podporo dati (dajati), poda(ja)ti, zraven poslati (pošiljati) (starejše doposlati (dopošiljati)), preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati): luxuriae sumptūs Pl., cibus, frumentum, populo Romano satis frumenti ex Sicilia, rem frumentariam, victum, omnium rerum abundantiam, fabulas, oratoribus copiam dicendi Ci., aperte pecunias suppeditant, domus suppeditat mihi hortorum amoenitatem Ci. ep., suppeditare otium studio Corn. posvečati, alieni ingenium suum Corn. služiti komu s svojo sprevidevnostjo (razsodnostjo, pametjo), tu patria nobis suppeditas praecepta Lucr., suppedita mihi tela Sil.; v pass.: tributo sumptūs suppeditari L., quod ipsis pecunia a rege suppeditabatur N.; brezos.: ut ei suppeditetur ad usum Ci. ep.; suppeditari aliqua re včasih = bogato (obilno) biti preskrbljen s čim: quibus rebus nos suppeditamur, eget ille Ci., vix arvis suppeditati Lucr.; pren.: quia (sc. hic homo) suppeditat nobis (sc. locum), ubi et animus … reficiatur et aures … conquiescant Ci. —

II. intr.

1. iti na roko komu, pomoči (pomagati) komu, priskočiti na pomoč komu, podpreti (podpirati) koga: si illi pergo suppeditare sumptibus Ter. podpirati koga s sredstvi (pripomočki) za zapravljanje, dajati komu sredstva (pripomočke) za zapravljanje, Ciceroni meo suppeditabis, quantum videbitur Ci. ep., quod Ciceroni suppeditas, gratum Ci. ep., suppeditabat nobis de thesauris suis Ci.; abs.: nunc iam adempta est suppeditandi facultas Ci.

2. v izobilju biti česa, zadosti biti česa, biti obilo česa, biti pri roki, biti na voljo, biti na razpolago (razpolaganje), biti na uporabo: ut tuo amori suppeditare possint sine sumptu tuo omnia haec Ter., ita gaudium gaudiis (abl.) suppeditat Pl. tako se vsipa veselje za veseljem, suppeditat omnis apparatus dicendi Ci., innumerabilitas suppeditat atomorum Ci., ne chartam quidem tibi suppeditare Ci. ep., quod multitudo suppeditabat, aliquot validas cohortes in castris … reliquerant L., (sc. quadriremis) defendebatur egregie, quoad tela suppeditarunt L., nec consilium nec oratio suppeditat L., longe flumina suppeditant Lucr.; suppeditare re imeti obilo česa, biti bogat (bogato založen) s čim, obilovati s čim: quibus (sc. rebus) nos suppeditamur, eget ille Ci.; suppeditat z inf. = mogoče biti, moči se: dicere suppeditat Lucr.

3. occ.
a) zadoščati, zadostovati, zaleči: quae suppeditent et ad cultum et ad victum Ci., manubiae … vix in fundamenta suppeditavere L.; poseb. vita suppeditat (alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: si vita suppeditasset, consul factus esset Ci., Carbo, quoi (= cui) vita suppeditavit, est in multis iudiciis … cognitus Ci., quod si vita suppeditet T. če bom še živ(el).
b) biti pripraven (sposoben) za kaj, kos biti čemu, (z)moči (zmagati), premagati (premagovati) kaj: non queo labori suppeditare Pl.

sup-petō (sub-petō) -ere -īvī in -iī (—) (sub in petere)

I.

1. (v izobilju) biti na voljo (razpolago), biti dovolj česa, biti pri rokah, biti obilo česa, biti na uporabo: Enn. fr., Auct. b. Afr., Plin., Plin. iun. idr., id modo videndumst, ut materies suppetat scutariis Pl., cui res non suppetat, verba non desint Ci., ut cetera mihi in dicendo suppetant Ci., vereor, ne mihi crimina non suppeterent Ci., ut mihi ad remunerandum nihil suppetat praeter voluntatem Ci. ep., ne pabuli quidem satis magna copia suppetebat C., cum frumentum copiaeque aliae … largius obsessis quam obsidentibus suppeterent L., ut pro se quisque iam nec consilium sibi suppetere diceret nec … L. da si ne zna niti pomagati, neque, quo manus porrigeret, suppetebat N. in ni mogel kam (po)seči; pesn. z osebnim subj.: novis ut usque suppetas laboribus H. da boš tu za vedno nove muke, da boš izpostavljen vedno novim mukam.

2. occ. zadostovati, zadoščati, zaleči, zadosti biti česa, primeren biti za kaj, čemu, skladati (ujemati) se s čim: Vulg., Lact. idr., ut cotidianis sumptibus copiae suppetant Ci., rudis in militari homine lingua non suppetebat libertati animoque L., quibuscumque vires suppetebant ad arma ferenda L., pauper enim non est, cui rerum suppetit usus H., ut plagae quoque possint suppetere ipsae Lucr., quia non suppetunt dictis data Pl., utinam quae dicis dictis facta suppetant Pl.; pogosto vita suppetit (sc. alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: Auct. b. Afr., Vop., si vita suppetet Ci. če bom še živ(el), si vita longior suppetisset L., dum vita suppetit Plin. iun.; pesn. z osebnim subj.: deosque oro, ut (sc. uxor) vitae tuae superstes suppetat Pl. da pride do tega, da te preživi. —

II. prositi namesto koga: Ulp. (Dig.).

support¹ [səpɔ́:t] samostalnik
podpora, podpiranje, pomoč; zaščita, obramba; vzdrževanje, sredstva za življenje
množina, vojska ojačenje, rezerva; opora
fotografija stojalo; ležaj; potrdilo, dokaz

in support vojska v rezervi
in support of v podkrepitev (prid, korist) česa
with the support of s pomočjo
he is the only support of his family on je edina opora v družini
to give support to s.o. podpreti, podpirati koga
to speak in support of govoriti v prid (korist) (koga ali česa)

survie [sürvi] féminin preživetje; posmrtno življenje; obstanek pri življenju

accorder à un malade quelques mois de survie dati bolniku še nekaj mesecev življenja
croire à la survie de l'homme verovati v posmrtno življenje človeka

survival [səváivəl] samostalnik
preživetje; preživetek, ostanek (iz preteklosti); nadaljnje življenje

in case of survival pravno v primeru preživetja
a survival of the old customs preživetek, ostanek starih običajev
survival rate presežek rojstev

sustenance [sʌ́stinəns] samostalnik
vzdrževanje, preživljanje, oskrbovanje; sredstva za življenje, hrana; hranilna vrednost, hranilnost
figurativno podpora, opora, zaslomba, pomoč

sustenance for body (mind) telesna (dušna) hrana
to be in want even of sustenance (celó) še jesti dovolj ne imeti
there is more sustenance in peas than in potatoes grah je bolj hranilen kot krompir
to live a week without sustenance živeti teden dni brez hrane

symbiose [sɛ̃bjoz] féminin sožitje, skupno življenje, simbioza; figuré tesna povezanost, zveza

vivre en symbiose živeti v simbiozi

symbiosis [simbaióusis, -bi-] samostalnik
biologija simbioza; sožitje, skupno življenje

Talmud [talmüd] masculin talmud, židovska knjiga postav in predpisov za versko in družinsko življenje

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

trai -uri n življenje, bivanje, obstanek
□ nivel de trai življenjski standard

Trennungsentschädigung, die, odškodnina za ločeno življenje

Triebleben, das, nagonsko življenje

tuck³ [tʌk]

1. samostalnik
guba; zagib, zavihek, prišiv, podšiv, rob
ameriško, pogovorno energija, polet, življenje
množina, sleng poslastice, slaščice

tuck-in, tuck-out sleng obilen jedilni obrok, gostija, "požrtija"
we had a good tuck-in dobro smo se najedli vsega dobrega
it took the tuck all out of me to mi je vzelo vso energijo

2. prehodni glagol
nagubati, spodviti, zavihati, zviti, obrobiti, zarobiti
pogovorno (s)tlačiti, zbasati, (po)riniti, vtakniti, zariti (into v)
zviti, prekrižati (noge)
neprehodni glagol
gubati, nabrati se, skrčiti se, uskočiti se (tkanina)

to tuck a dress into a bag stlačiti obleko v torbo
to tuck one's tail (between one's legs) stisniti rep med noge

umkommen^* izgubiti življenje, umreti, ponesrečiti se (smrtno); figurativ vor Hitze, Angst, Langeweile: umirati (od); nichts umkommen lassen ne pustiti, da bi se kaj pokvarilo

uncreate [ʌnkriéit] prehodni glagol
odvzeti življenje, uničiti

Unsterblichkeit, die, nesmrtnost; posmrtno življenje; über die Unsterblichkeit der Maikäfer ironisch o posmrtnem življenju majskih kebrov

urbānitās -ātis, f (urbānus)

1. mestno življenje, poseb. življenje v Rimu: desideria (desiderium) urbanitatis Ci. ep.

2. meton. mestno, tj. olikano vedenje (obnašanje), prefinjen način življenja, olika, olikanost, omika, omikanost: homo summā urbanitate Ci. ep., litterae (slovstveno znanje) et urbanitas Ci. ep., deponendae tibi sunt urbanitates; rusticus Romanus factus es Ci. ep., addo urbanitatem, quae est virtus Ci. ep.; occ.
a) olikanost, olika, uglajenost, prefinjenost, prefinjen okus, rafiniranost v govorjenju, bodisi v izgovarjanju bodisi v izražanju (naspr. rusticitas): Q., urbanitatis color Ci.
b) olikanost v dovtipu, v šali, olikan (prefinjen) dovtip, olikana (pretanjena) dovtipnost ali šala: Sen. ph. idr., contumelia, si petulantius iactatur, convicium, si facetim, urbanitas nominatur Ci., risus, si aptus est, urbanitatis nomen assequitur Q., urbanitas oratoria, in iocis Q.
c) v negativnem pomenu velikomestni dovtip(i), velemestna dovtipnost: vernaculā utebantur urbanitate T. zganjali so svoje rimske mestne dovtipe.

uskrísiti ùskrīsīm (csl.) obuditi, priklicati v življenje: čudotvorac je uskrisio od mrtvih jednu djevojčicu

uskrisívati -krìsujēm obujati, klicati v življenje