Franja

skupin|a ženski spol (-e …) die Gruppe (amaterska igralska Laienspielgruppe, armadna Heeresgruppe, besedna Wortgruppe, blagovna Warengruppe, ciljna Zielgruppe, čelna Spitzengruppe, delovna Arbeitsgruppe, etnična Volksgruppe, folklorna Volkstanzgruppe, identifikacijska Bezugsgruppe, igralna Spielgruppe, iniciativna Initiativgruppe, interesna Interessengruppe, hidroksilna kemija Hydroxylgruppe, kontrolna Kontrollgruppe, krvna Blutgruppe, marginalna Randgruppe, mladinska Jugendgruppe, nedoločniška Infinitivgruppe, odporniška Widerstandsgruppe, plesna Tanzgruppe, primarna Primärgruppe, projektna Projektgruppe, rizična Risikogruppe, sekundarna Sekundärgruppe, dreves Baumgruppe, strok Fachgruppe, tarifna Lohngruppe, železova kemija Eisengruppe), die Gruppierung; plačilna: die Klasse; šport pri kolesarskih dirkah: das Feld; (gruča) der Pulk; vojska der Marschblock; organizirana: der Trupp (pri iskanju pogrešanega der Suchtrupp)
delovna skupina der Arbeitskreis
skupina na potovanju die Reisegesellschaft, die Reisegruppe
rockovska skupina/rock skupina die Rockgruppe, die Rockband
živalstvo, zoologija kolonija, čreda, krdelo ipd.: die Vergesellschaftung
živalstvo, zoologija ki živi v skupinah gesellig lebend
pouk v skupinah der Gruppenunterricht
v/po skupinah truppenweise, gruppenweise
vodja skupine der Gruppenleiter
oblikovati skupino/zbrati v skupino gruppieren

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

sollen

1. morati, naj (er soll das tun mora storiti, naj stori); ich sollte moral bi; nicht sollen ne smeti (er soll nicht aufstehen ne sme vstati) ; in Geboten: [Du] du sollst nicht töten! Ne ubijaj!; er sollte nicht ne bi smel

2. Wünsche, Fragen: naj (das soll genügen naj bo dovolj, hoch soll er leben naj živi; was soll bedeuten ... kaj naj pomeni, kaj na bi pomenilo); was soll das? čemu to? kaj naj bi s tem?; sollte (das sein Ernst sein)? in v resnici (s tem resno misli)?

3.
sollte: ich sollte nicht ni mi bilo dano, da bi (ich sollte ihn nie [wiedersehen] wieder sehen ni mi bilo dano, da bi ga še kdaj videl)

4. baje (er soll krank sein baje je bolan)

5. in Bedingungssätzen: če bi, če bi slučajno/morda, ko bi (sollte er kommen če bi prišel, če bi slučajno prišel, ko bi prišel)

solo

A) agg.

1. sam:
essere, starsene solo biti sam

2.
da solo sam (brez tuje pomoči)
fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam

3.
soli sama (v dvoje)
cenammo soli večerjala sva sama

4. samo:
uno solo samo eden
due soli samo dva

5.
un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
c'è un solo Dio Bog je samo eden
la verità è una sola resnica je samo ena
non uno solo niti eden

6.
soli pl. samo, izključno:
giornale per soli uomini časopis samo za moške

7. sam (brez dodatkov):
non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha

8.
a una sola voce v en sam glas, enoglasno

9. glasba solo:
suite per violino solo suita za solo violino

B) avv. samo, le

C) cong.

1. samo, vendar

2.
solo che če le:
darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš

Č) m glasba solo, solist

sopravvivere^* v. intr. (pres. sopravvivo)

1.
sopravvivere a preživeti koga, kaj:
sopravvivere al naufragio preživeti brodolom

2. pren. nadživeti koga, kaj, živeti naprej; ohraniti, ohranjati se:
l'artista sopravvive nella sua opera umetnik živi v svojem delu
sopravvivono tuttora antiche superstizioni ohranila so se stara verovanja

srédstvo medio m

brez sredstev corto de medios
denarna sredstva recursos m pl, fondos m pl
komunikacijska sredstva medios m pl de comunicación
menjalno sredstvo medio m de cambio
zdravilno sredstvo remedio m (proti contra ali para)
pomanjkanje sredstev falta f de medios
z lastnimi sredstvi con medios propios, por propia cuenta
moja sredstva mi tega ne dopuščajo mis recursos no me lo permiten
njemu je vsako sredstvo dobro (prav) para él todos los medios son buenos
razpolagati z obilnimi sredstvi disponer de medios (ozir. recursos) más que suficientes
živi svojim sredstvom primerno! ¡gobierna tu boca según tu bolsa!
namen upravičuje (posvečuje) sredstva el fin justifica los medios

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé

survivre* [sürvivrə] verbe intransitif preživeti (à quelqu'un koga); (še) naprej, dalje živeti, obstajati; preostati

se survivre živeti še po svoji smrti (dans ses enfants, dans ses ouvrages v svojih otrokih, v svojih delih)
survivre à un accident, à une catastrophe preživeti nesrečo, katastrofo
cette mode survit encore de nos jours ta moda obstaja, živi še danes
il a survécu à ses enfants preživel je svoje otroke
survivre à la honte, à l'humiliation preživeti sramoto, ponižanje
je n'y survivrai pas tega ne bom preživel

sved|er² [é] moški spol (-ra …)
živalstvo, zoologija živi sveder der Pfahlwurm, der Schiffsbohrwurm

svéder foret moški spol , mèche ženski spol , vrille ženski spol ; (velik) tarière ženski spol ; (kirurški) trépan moški spol ; (za navoje) taraud moški spol ; (zobozdravniški) fraise ženski spol

živi sveder (zoologija) taret moški spol

svet³ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ljudje) Leute množina
priti med svet unter die Leute kommen

2. (krogi) die -welt (finančni Finanzwelt, filmski Filmwelt, glasbeni Musikwelt, gledališki Theaterwelt, moški Männerwelt, poslovni Geschäftswelt, strokovni Fachwelt, znanstveni Gelehrtenwelt, športa Sportwelt, zločina Verbrecherwelt, ženski Damenwelt, Frauenwelt)

3. (celokupnost) die Welt (blagovni Warenwelt, dela Arbeitswelt, ptičji Vogelwelt, živi Lebewelt, življenja Lebenswelt)
rastlinski svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich
živalski svet die Tierwelt, das Tierreich

4. (duhovna vsebina) die Welt (čudežni Wunderwelt, čustveni Gefühlswelt, čutni Sinnenwelt, doživljajski Erlebniswelt, fantazijski/domišljijski Phantasiewelt, Scheinwelt, izkustveni Erfahrungswelt, miselni Gedankenwelt, Ideenwelt, Geisteswelt, mitološki Sagenwelt, nadčutni Überwelt, notranji Innenwelt, otroški Kinderwelt, predstavni Vorstellungswelt, sanjski Traumwelt, zgornji Oberwelt, zunanji Außenwelt, mode Modewelt, pojavov Erscheinungswelt, pravljic Fabelwelt, Märchenwelt, reči Dingwelt)

5.
svet bogov die Götterwelt
svet duhov die Geisterwelt

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

sweated [swétid] pridevnik
ekonomija izkoriščan, podplačan

sweated worker bedno plačan dclavec
sweated money bedna, mizerna plača (s katero se komaj živi)

šéva ž
1. zool. škrjanček: kukmasta, ćubasta ševa čopasti škrjanček; poljska ševa; šumska ševa
2. svabiti ševa priti na nič; zapjevala mu ševa doletela ga je sreča; tamo pečene -e padaju s neba tam pečena piščeta padajo z neba, tam se živi brez dela; čekaš da ti pečene -e padnu u usta

tarmes -itis, m (terere; prim. skr. tardáyati, tr̥ṇáti (on) cepi, vrta, prevrtava, gr. τερηδών [od tod lat. terēdō] vrtajoči črv, živi sveder, lit. tréndu biti pojeden od moljev, črvov)

1. lesni črv, trdoglav, kukec, starejše drvotoč: SI. Quapropter? TH. Quia edepol ambo ab infumo tarme[s] secat Pl. — Soobl. termes -itis, f: Isid., Serv.

2. mesni črv, črv v mesu: P. F.

that³ [ðæt] veznik
da; da bi; (zato) ker; ko

in order that, to the end that da bi
so that tako, da
now that sedaj, ko
I am sorry that you can't come žal mi je, da ne morete priti
we eat that we may live jémo, da bi mogli živeti
he lives that he may eat on živi, da bi mogel jesti
I was so tired that I fell asleep bil sem tako utrujen, da sem zaspal
now that we know the reason sedaj, ko vemo za razlog
it is 3 years that she went away tri leta je, da (odkar) je odšla
at the time that I was born v času, ko sem se rodil
it is rather that prej (je), ker
not that it mightn't be better ne, ker ne bi moglo biti bolje

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

torpédo (-a) m

1. voj. siluro:
izstreliti torpedo lanciare un siluro
živi torpedo siluro umano

2. teh. contropedale