Franja

žȉliti -īm
I. privezovati žival za zadnjo nogo, da ne more bezljati
II. žiliti se naprezati se, truditi se

živáče -eta s dial. domača pernata žival, ena žival od perutnine

živínče -ta s živinče, domača žival: Isusovo živinče ekspr. osel

živòžder m zastar.
1. kdor je živo meso
2. mesojedna žival

годовик m (lj.) enoletna žival

первогодок m enoletna žival: fant v prvem letu vojaške službe

полукровка f na pol čistokrvna žival

туша f očiščena zaklana žival; (gov.) debeluhar

чистокровка m f (gov.) čistokrvna žival

чучело n nagačena žival; (ptičje) strašilo;
ч. гороховое spaka, grdoba

acrēdula (agrēdula) -ae, f akredula (agredula), neznana žival, pri Ci. poet. (De div. I, 8, kjer je prvi zlog dolg) prevod gr. ὀλολυγών, ki tudi ni jasen; po nekaterih razlagah je acredula veliki slavec, po drugih čuk ali zelena žaba ali čriček: Isid.

acuático

animal acuático vodna žival
deporte acuático vodni šport

addāx -ācis, m krivoroga afr. žival, sicer strepsicerō = krivorog, zvitorog imenovana, morda današnja indijska gazela (Capra cervicapra, Linn.): Plin.

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

alpski kozorog stalna zveza
zoologija Capra ibex (gorska žival) ▸ alpesi kőszáli kecske

amonit samostalnik
paleontologija (izumrla morska žival) ▸ ammonitesz

anfibio

A) agg. (m pl. -bi)

1. dvoživen:
animale anfibio dvoživna žival, dvoživka
veicolo anfibio amfibijsko vozilo, amfibija

2. pren. dvoličen:
un individuo anfibio dvoličen človek

B) m

1. zool. dvoživka, amfibija

2. aero, tehn. amfibija

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

antilopa samostalnik
(žival) ▸ antilopPovezane iztočnice: eland antilopa, grivaste antilope, indijska antilopa, jelenja antilopa, obvodna antilopa

antilopska koza stalna zveza
zoologija Antilocapra americana (kopenska žival) ▸ villásszarvú antilop