Franja

vrtínec (-nca) m

1. vortice, gorgo, mulinello; turbine, remolo:
snežni, peščeni, zračni vrtinec turbine di neve, di sabbia, di vento
vodni vrtinec vortice, mulinello d'acqua

2.
lasni vrtinec capelli a spirale

3. pren. vortice, turbine; turbinio:
vrtinec strasti il vortice, il turbine della passione
vrtinec misli, želja un turbine di pensieri, di desideri

wish² [wiš]

1. prehodni glagol
želeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti po

I wish I had... hotel bi imeti...
I wish I were a hundred miles away hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj proč
I wish (that) it would rain želel bi (si), da bi deževalo
I wish you to go now prosim te, da zdaj greš
to wish s.o. well dobro želeti komu, dobro misliti s kom
he wished them to the devil poslal jih je k vragu
he wished himself dead želel si je, da bi bil mrtev
it is to be wished that... želeti je, da...
you have only to wish samo izrazite željo
he is not the man to wish ill to anybody on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabega
I wish you a merry Xmas voščim vam vesele božične praznike
he wished me success želel mi je uspeha
to wish s.th. on s.o. želeti komu kaj (slabega)

2. neprehodni glagol
želeti, izraziti željo

to wish for s.th. imeti željo (poželenje) po, želeti kaj
to wish not for anything better nič boljšega si ne želeti
I have nothing left to wish for nimam nobenih želja več
this leaves nothing to be wished for to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe

znanj|e srednji spol (-a …) das Wissen, Kenntnisse množina (faktografsko Faktenwissen, osnovno Grundwissen, Grundkenntnisse, poprejšnje Vorkenntnisse, Vorwissen, specialno Spezialwissen, strokovno Fachkenntnisse, šolsko Schulwissen, Schulkenntnisse, kuhanja Kochkenntnisse, le napol Halbwissen, strojepisja Schreibmaschinenkenntnisse, tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse), das Können; der Kenntnisstand
trdno znanje gefestigtes Wissen
preverjanje znanja die Leistungsmessung
test znanja der Leistungstest
vprašanje znanja die Wissensfrage
željan znanja wissensdurstig
širokih znanj kenntnisreich
reven po znanju kenntnisarm
želja po znanju der Wissensdurst
dati komu kaj na znanje (jemandem etwas) zu wissen geben, zu verstehen geben

željica samostalnik
lahko ironično (majhna želja) ▸ apró kívánság

žêljica (-e) f pren. dem. od želja piccolo desiderio

αἴτημα, ατος, τό αἴτησις, εως, ἡ (αἰτέω) zahteva, želja, prošnja.

ἀξίωμα, ατος, το (ἀξιόω) 1. čast, vrednost, dostojanstvo, ugled, spoštovanje. 2. volja, želja, zahteva.

ἀρά, ἡ, ion. ἀρή, ep. ἀρειή 1. a) molitev, ἀρὴν ποιεῖσθαι moliti, prošnja, želja; b) kletev, prokletstvo. 2. osveta, poguba ἀμύνω; božja kazen θεῶν. 3. poet. boginja kletve in osvete, spremljevalka Erinij.

ἀρέσκεια, ἀρεσκεία ἡ (ἀρέσκω) dopadenje, dopadanje, prikupljivo vedenje, želja dopasti; εἰς πᾶσαν ἀρέσκειαν v vsem tako, kakor je njemu všeč NT.

βούλευμα, ατος, τό (βουλεύω) 1. sklep, odloka, načrt, namen, želja, mnenje. 2. nasvet, naklep; αὐτός εἰμι τῷ βουλεύματι sem istega mnenja.

βουλή, ἡ (βούλομαι) 1. volja, želja, sklep, namera, načrt, βουλὴν ποιοῦμαι sklenem, ukrenem. 2. nasvet, svet, βουλὴν δίδωμι svetujem. 3. posvetovanje, preudarjanje, βουλὴν ποιοῦμαι = ἐν βουλῇ ἔχω posvetujem se, βουλὴν δίδωμί τινι περί τινος dam komu čas za premišljevanje. 4. zbor svetovavcev; v Atenah: državni svet 500 članov, ἡ βουλὴ ἐν Ἀρείῳ πάγῳ areopag; v Rimu: senat.

βούλημα, ατος, τό (βούλομαι) volja, želja, sklep, načrt, namen, namera, pomen.

ἐέλδωρ, τό (samo nom. in acc.) ep. volja, želja, hrepenenje.

εἰσ-πίπτω (gl. πίπτω) 1. vderem, vpadem, napadem, dospem v τί, εἴς τι zabredem v kaj; εἴς τινα naletim na koga; θάλασσα se izliva. 2. na misel mi pride, obide, loti se me (želja) ὁρμή. 3. vržejo me v ječo, pridem v ječo εἰς εἱρκτήν.

ἐπ-έρχομαι med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.

ἐπι-θῡμέω (θυμός) [augm. ἐπεθ] željen sem česa, želim τινός, τό inf., prizadevam si τί, hrepenim po kom, želim njegovo prijateljstvo ali družbo; τὸ ἐπιθυμοῦν τινος želja, veselje do česa.

ἐπι-θῡμία, ἡ, ion. -ίη (ἐπι-θυμέω) 1. želja, hrepenenje, ljubezen τινός, ἐν ἐπιθυμίᾳ εἰμί, ἐπιθυμίαν ἔχω želim kaj, ἐπιθυμίαις μείζοσι χράομαι hrepenim po višjem. 2. strast, poželjivost, slast, telesna naslada, pohota.

ἐπιπόθησις, εως, ἡ ἐπιποθία, ἡ hrepenenje, želja, koprnenje NT.

ἐπι-σσεύω [aor. ἐπέσσευα, pf. pass. ἐπέσσυμαι, plpf. ἐπέσσυτο] 1. act. gonim, podim proti komu, ščuvam, pošiljam kaj na koga, prinašam komu kaj τινί τι. 2. pass. gonijo me kam εἴς τι, inf., ὥστε; pf. ima pogosto prez. pomen a) pritečem, prihitim, bližam se, hrumim, drevim, priletim kam τινί, τί, ἀγορήνδε, πεδίοιο drevim, dirjam po poljani, θυμὸς ἐπέσσυται želja me žene, srce me vleče (mi hrepeni); pt. pf. ἐπεσσύμενος hiteč, hitro, urno; b) sovražno: pridrevim τινί, τεῖχος proti zidu.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?