Franja

črni kontinent stalna zveza
(Afrika) ▸ fekete kontinens
Sopomenke: črna celina

črn kot saje frazem
(zelo temen; zelo črn) ▸ koromfekete
Noč je bila črna kot saje. ▸ Koromfekete volt az éjszaka.
Jezik je imel črn kot saje. ▸ Koromfekete volt a nyelve.

črnost ženski spol (-i …) (črna barva) die Schwärze

dam|a ženski spol (-e …)

1. oseba: die Dame, -dame (dvorna Hofdame)
dame in gospodje! meine Damen und Herren!
za dame Damen- (krojač der Damenschneider, frizer der Damenfriseur, salon der Damensalon)
dame volijo Damenwahl
prva dama die First Lady

2. šahovska figura, igralna karta: die Dame (bela/črna die weiße/ schwarze Dame, rdeča eine rote Dame), karta: die -dame (srčna/srčeva Herzdame)

3. igra: die Dame
igrati damo Dame spielen

dannato

A) agg.
anima dannata pren. hudobnež, malopridnež
gridare come un'anima dannata kričati kot obseden
essere l'anima dannata di qcn. pren. koga ščuvati k podlostim
nella dannata ipotesi v najslabšem primeru

B) m (f -ta) pogubljenec, pogubljenka:
faticare come un dannato pren. garati kot črna živina

délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function

težko délati to toil, to labour
délati za koga to work for someone
kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
nimam kaj délati I have no work to do
délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
prekomerno délati to overwork someone
délati napake to make mistakes
délati krivico komu to do wrong to someone
délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
površno délati to botch, to bungle
délati kot mravlja a to be busy as a bee
délati sitnosti to cause trouble
délati težave to make difficulties
stroj dela the machine is working (ali running)
stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
dela se bolnega he pretends to be ill
dela se neumnega he plays the fool
dela se gluhega he pretends he is deaf
délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
delal sem se jeznega I pretended to be angry
delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

délati trabajar; hacer ; (stroj) funcionar

delati na akord trabajar a destajo
težko delati trabajar rudamente
delati kot črna živina trabajar como un negro
delati za štiri trabajar por cuatro
delati na čem trabajar (ali ocuparse) en a/c
delati se gluhega hacerse el sordo
nimam kaj delati no tengo nada que hacer
dan se dela está amaneciendo
dvigalo ne dela el ascensor no funciona
to dela nalašč lo hace a propósito
delati se nevednega afectar ignorancia

dēnso agg.

1. gost:
nebbia densa gosta megla
nubi dense deževni oblaki

2. temen, mračen:
buio denso črna tema
notte densa temna noč

3. poln, bogat (tudi pren.):
notte densa di stelle zvezdna noč
periodo denso di avvenimenti obdobje, polno dogodkov

detelj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Klee (hibridna/švedska Bastardklee/Schwedenklee, jagodasta Erdbeerklee, njivna Hasenklee, črna/rdeča/travniška Wiesenklee, agronomija in vrtnarstvo krmna Futterklee, bela/plazeča se Weißklee/Kriechender Klee, poljska Ackerklee, noriška Norischer Klee, zlata Goldklee)
medena detelja der Steinklee, der Honigklee
nemška (lucerna) die Luzerne
srebrna detelja der Silberginster
šmarna detelja die Kronwicke
enoletna detelja das Skorpionskraut
španska detelja der Backenklee
turška detelja die Esparsette
cvet detelje die Kleeblüte

detelja samostalnik
(rastlina) ▸ lóhere
Povezane iztočnice: aleksandrijska detelja, bela detelja, bela medena detelja, medena detelja, navadna medena detelja, perzijska detelja, plazeča detelja, rdeča detelja, črna detelja

diēci

A) agg. deset:
i dieci comandamenti deset božjih zapovedi

B) m število deset; desetka, desetica:
lo studente ha preso un dieci študent je dobil desetko
ho giocato il dieci di fiori igre igral sem križevo desetico
lavorare per dieci pren. garati kot črna živina
a dieci a dieci po deset

divjad ženski spol (-i …) lovstvo das Wild
črna divjad Schwarzwild
dlakasta divjad Haarwild
mala divjad Kleinwild, Niederwild
parkljasta divjad Schalenwild, Schälwild
pernata divjad (perjad) Federwild
poginula divjad Fallwild
stalna divjad Standwild
velika divjad Großwild
visoka divjad Hochwild
prehod divjadi der Wildwechsel
rezervat za divjad der Wildpark, lovski: Wildreservat
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
krmljenje divjadi die Wildfütterung
objedenost od divjadi der [Wildverbiß] Wildverbiss
stalež divjadi der Wildbestand
vonj po divjadi der Wildgeruch
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz
pravica zasledovanja obstreljene divjadi v sosednje lovišče die Jagdfolge
bogat z divjadjo wildreich

dodírnuti dòdīrnēm
I.
1. dotakniti (se): postelja nije dodirnuta; dodirne mu ruku; govornik je dodirnuo i ovo pitanje
2. potipati, otipati: - prstom zid
II. dodirnuti se dotakniti se: dodirnuti se šešira; propao u crnu zemlju tko mi se dodirnu bake naj ga pogoltne črna zemlja, kdor bi se dotaknil moje babice

donare

A) v. tr. (pres. dono) podariti, darovati; pokloniti, poklanjati:
donare tutto se stesso a qcs. ves se posvetiti čemu

B) v. intr.

1. pravo podariti, darovati

2. podajati se, pristajati:
il nero le dona črna barva se ji lepo poda

C) ➞ donarsi v. rifl. (pres. mi dono) knjižno posvetiti, posvečati se

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

ebenovina samostalnik
(les) ▸ ébenfa [faanyag]Niso me prevzele samo oči, ampak tudi njeni dolgi lasje, ki so bili črni kot ebenovina. ▸ kontrastivno zanimivo Nemcsak a szemei bűvöltek el, hanem a hosszú, ébenfekete haja is.

épais, se [epɛ, s] adjectif góst; debel; čokat, močan; pooblačèn (nebo); težak (jezik); globok (noč, spanje); figuré okoren, neokreten; trd (srcé); grob, surov (šala); familier mnogo; masculin debelina

chevelure féminin épaise gosti lasje
livre masculin épais debela knjiga
nuit féminin épaise črna noč
sauce féminin épaise gosta omaka
langue féminin épaise okoren, težak jezik
au plus épais de la forêt v globokem gozdu
au plus épais de la foule sredi množice
gagner épais (familier) mnogo, dobro zaslužiti
semer épais gostó sejati