Franja

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

servile [sə́:vail ameriško -il] pridevnik (servilely prislov)
hlapčevski, suženjski, klečeplazen, servilen; podel; zasužnjen; (o črki) nem

the servile classes zasužnjeni razredi
servile flattery klečeplazno laskanje
a servile imitation suženjsko posnemanje
servile insurrection zgodovina vstaja sužnjev
servile obedience suženjska pokorščina
servile letter nema črka (npr. e v sal e able)

sigma (simma) -atis, n (tuj. σίγμα) sígma, grška črka σ, Σ, podobna C, torej polkrogu: M., s nostrum et semigraecei quod dicimus sigma nil erroris habet Luc. fr.; od tod meton.

1. polkrožni jedilni blazinjak, polkrožna jedilna zofa: Lamp., Stella, Nepos, Cani, Cerialis, Flacce, venitis? Septem sigma capit, sex sumus, adde Lupum Mart., accipe lunata scriptum testudine sigma Mart.

2. polkrožna kopalna kad (kopanja): Sid.

silent [sáilənt]

1. pridevnik (silently prislov)
molčeč, tih, nem; ki se ne izgovarja (o črki); brezšumen; miren; ki ne govori (about o)
(o vulkanu) nedelujoč
medicina latenten, brez simptomov

silent butler figurativno posoda za odpadke
silent consent tiho soglašanje, tiho privoljenje (pristanek)
silent film, ameriško silent movie nem film
silent grief nema bolečina
silent letter jezikoslovje nema črka
a silent man molčeč človek
the silent system kaznilniški red, po katerem zapornikom ni dovoljeno govoriti
silent partner ekonomija tihi družabnik
silent service pogovorno mornarica, ameriško služba na podmornici
silent voter ameriško, politika volilec, čigar odločitev ni znana
to be silent molčati (on, upon o)
be silent! molči!
history is silent upon it zgodovina molči o tem
to be as silent as death molčati kot grob

2. samostalnik
nem film

skrôvan -vna -o skriven, skrit: -a sila, staza; -o slovo skrivna črka

superior¹ [sjupíəriə] pridevnik (superiorly prislov)
(o prostoru) gornji; (o položaju) višji; (o kakovosti) boljši; (o številu) večji; močnejši (in v)
prekašajoč; ki je nad čem, superioren, vzvišen, izreden
trgovina izvrsten, odličen; (o vinu) žlahten
(često slabšalno) imeniten, izobražen; ohol, domišljav, nadut, aroganten

with a superior air domišljavo, naduto, zviška
superior to bribery vzvišen nad, nedovzeten za podkupovanje
superior court ameriško najvišje sodišče v državi (v ZDA)
superior forces vojska premoč
superior knowledge izredno, zelo visoko znanje
superior letter črka, ki stoji nad vrstico
superior limit zgornja meja, skrajni rok, najvišja vsota
superior person od drugih bolj izobražena oseba; domišljava oseba, nadutež; (ironično) fina oseba
superior wisdom višja modrost
to be superior to biti boljši od
they are superior to flattery niso dovzetni za laskanje
he should be superior to revenge ne bi se smel udajati želji po maščevanju
to rise superior to s.th. pokazati se vzvišenega nad čem, ne si pustiti vplivati od česa
they were superior to us in number bilo jih je več kot nas
he thinks himself superior on se ima za nekaj boljšega

svetleč [é] (-a, -e) leucht- (kazalec der Leuchtzeiger, organizem der Leuchtorganismus, črka der Leuchtbuchstabe, dioda die Leuchtdiode, pisava die Leuchtschrift, snov der Leuchtstoff, Leuchtsatz, številčnica das Leuchtzifferblatt številka die Leuchtziffer, bitje das Leuchtlebewesen)

svinčén (-a -o) adj.

1. di piombo, piomboso:
svinčena posoda vaso di piombo
svinčena šibra piombo

2. pren. (po barvi podoben svincu) color del piombo, plumbeo

3. pren. (težek, moreč) plumbeo, pesante, opprimente, greve:
svinčeno ozračje atmosfera opprimente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti svinčene noge avere i piedi di piombo
pren. čutiti svinčeno utrujenost provare una stanchezza pesante
metal. svinčena plošča lastra di piombo
tisk. svinčena črka carattere di piombo
elektr. svinčena mreža piastra di piombo
svinčeni akumulator accumulatore al piombo

T, devetnajsta črka latinske abecede. Sorodna je in tudi zamenjuje se:
a) s črko b, npr.: libra iz λίτρα;
b) s p: pavus ali pavo iz ταώς, studium iz σπουδή,
c) tudi z drugimi črkami (s c, d, l, r, s). Aspirirani t so začeli izgovarjali šele v Ciceronovem času, npr. v besedah Cethegus, Carthago; na starejših spomenikih (columna rostrata) se uporablja še sam t, npr. Cartaciniensis. Pred s se t priliči: quassi iz quatsi, missus iz mitsus, fassus iz fatsus. Ti pred vokalom se je v poznejšem obdobju izgovarjal kot ci. Kot kratica je T. = Titus; Ti. = Tiberius; T. F. = testamenti formula; T. (v predpisih pod starimi senatskimi sklepi) ali Tr. ali T. P. = tribunus plebis; T. P. = tribunicia potestas.

thēta, n (gr. ϑῆτα) théta (f ali indecl.), grška črka ϑ

1. kot začetna črka besede ϑάνατος pri Grkih znamenje obsodbe na glasovnih tablicah: novum Mart., nigrum Pers.

2. kot znamenje (za napako, nepravilnost) v tekstni kritiki: Sid.

3. kot število: ut ait in Theta (= v osmi knjigi Odiseje) Homerus Acr.

tipográfski (-a -o) adj. tipografico:
tipografska črka carattere tipografico
tipografska točka punto tipografico

tískan (-a -o) adj. stampato:
tiskana črka stampatello
elektr. tiskano vezje circuito stampato

tiskarsk|i (-a, -o) Druck-, Drucker- (model die Druckform, proizvod das Druckerzeugnis, barva die Druckfarbe, črka die Drucktype, miza der Drucktisch, plošča die Druckplatte, šablona die Druckschablone, črnilo die Druckerschwärze, sukno das Drucktuch)

tiskárski printing; typographical

tiskárska barva, črnilo printing ink
tiskárska črka printing type
tiskárski papir printing paper
tiskárska stiskalnica printing press
tiskárski stroj printing-machine, printing press
tiskárski stroški printing expenses pl
tiskárski valj (printing) cylinder
tiskárski znak printer's mark

tiskárski typographique, d'impression, d'imprimerie

tiskarsko črnilo, tiskarska barva encre ženski spol d'imprimerie
tiskarski cilinder, valj cylindre moški spol rotatif (ali d'impression), rouleau moški spol d'impression
tiskarska črka caractère moški spol d'imprimerie
tiskarski postopek procédé moški spol d'imprimerie (ali d'impression)
tiskarski stroj machine ženski spol à imprimer
tiskarska stiskalnica presse ženski spol d'imprimerie
tiskarski stroški frais moški spol množine d'impression

tiskárski (-a -o) adj. di, della, da stampa; tipografico:
tiskarski stroj macchina da stampa
tiskarska barva inchiostro tipografico, da stampa
tiskarska črka carattere (tipografico); lettera
tiskarski delavec tipografo, operaio tipografico, stampatore
tiskarska točka punto tipografico
tiskarska napaka, tiskarski škrat errore di stampa
tiskarska pola foglio di stampa
tiskarski stavek composizione
tiskarski valj cilindro per la stampa

tiskárski tipográfico, de impresión

tiskarsko delo trabajo m de imprenta
tiskarsko črnilo, barva tinta f de imprenta, tinta tipográfica
tiskarski cilinder, valj rodillo m (ali cilindro m) impresor (ali de imprenta)
tiskarska črka tipo m de imprenta, letra f de molde
tiskarski papir papel m de imprenta
tiskarski postopek procedimiento m tipográfico
tiskarski stroj (stiskalnica) máquina f (prensa f) tipográfica
tiskarski stroški gastos m pl de impresión
tiskarska tipka tecla f

tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)

1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).

2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.

Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.

V, v, 21. črka lat. abecede = sl. V (prim. U, u). Kot kratica je V. = vir, valeo, vales, valetis, vivus, vivens, votum idr.; kot številčno znamenje je V = 5, V̄ = quinque milia; toda to znamenje, ki je nastalo po razpolovitvi številčnega znamenja X, je le po obliki podobno črki V.