Franja

décliner [-kline] verbe transitif odkloniti, zavrniti; grammaire sklanjati; verbe intransitif nagibati se, pojemati, (u)padati, pešati, hirati

décliner la compétence d'un juge odkloniti pristojnost nekega sodnika
décliner une invitation, une offre, un honneur odkloniti povabilo, ponudbo, čast
décliner toute responsabilité odkloniti vsako odgovornost
décliner son nom povedati svoje ime (priimek)
les forces du malade déclinent bolnikove moči pešajo, pojemajo
ma santé décline zdravje mi peša
son état va en déclinant njegovo stanje se vse bolj slabša

dēminūtiō -ōnis, f (dēminuere)

1. zmanjš(ev)anje, (s)krčenje, zniž(ev)anje: d. civium, exercitūs Ci., accretio et deminutio luminis Ci. pojemanje mesečne svetlobe, prim.: crescens lumen lunae deminutioque Vitr.; d. vectigalium Ci., neque de bonis privatorum d. fiat Ci. in da se imetje … ne zmanjša Ci., d. provinciae Ci. krčenje zakonite oblastniške dobe v provinci, in assidua deminutione Sen. ph. v … pojemanju, auctūs ac deminutiones (fontis) Plin. iun. uplahovanje; occ. pravica zmanjševanja: utque Feceniae Hispalae datio deminutio … esset SC ap. L. in da imej Fecenija Hispala pravico, od svojega imetja oddajati in ga zmanjševati.

2. pren.
a) zmanjšanje, (pri)kratenje, izguba: libertatis Ci., honor aut d. Plin. čast ali nečast, muliebre fastigium in deminutionem sui accipiens T. ki jemlje … za kratenje svoje časti, mentis d. Suet. nezavedanje.
b) occ. α) drž.pr. capitis deminutio, gl. caput 4. b). β) ret. zmanjš(ev)anje v opisovanju: Corn. γ) gram. pomensko pomanjšanje kake besede: Varr., od tod tudi pomanjševalna oblika: Varr. idr. slovničarji.

dendrophorus (dendroforus) -ī, gen. pl. -ōrum in -ûm (gr. δενδροφόρος) drevescenosec, vejenosec,

1. Silvanov vzdevek: Serv.

2. član svečeniške združbe, ki je kakemu božanstvu na čast svečano okrog nosila veje ali s korenino izruvana drevesca: Cod. Th.

3. tesar: Cod. Th.

dernier, ère [dɛrnje, ɛr] adjectif zadnji, poslednji; skrajni; pretekli; prejšnji

du dernier zelo, skrajno
c'est du dernier ridicule! to je skrajno smešno!
jusqu'au dernier do poslednjega moža
la dernière année zadnje leto
l'année dernière preteklo leto
l'an dernier lani
ces dernières années (ta) zadnja leta, v zadnjih letih
la dernière des créatures najbolj zavrženo bitje
le dernier des imbéciles comprendrait cela največji tepec bi to razumel
en dernière analyse konec koncev
(familier) le dernier des derniers najbolj zavržena oseba
en la dernière extrémité v skrajni sili
aux dernières extrémités do skrajnosti
en dernier (lieu) nazadnje, na zadnjem mestu, na koncu, končno
faites ce travail en dernier to delo opravite na koncu!
dernière heure (figuré) zadnja poročila
le dernier cri, le dernier mot najnovejše, najpopolnejše (v svojem žanru)
le dernier jugement (religion) poslednja sodba
le dernier soupir trenutek smrti, zadnji zdihljaj
le dernier venu zadnji prišlec
une question de la dernière importance skrajno važno vprašanje
marchandise féminin de dernière qualité, de dernier ordre blago zadnje, najslabše kakovosti, vrste
arriver bon dernier nazadnje priti
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
dépenser jusqu'à son dernier sou do zadnjega dinarja vse potrošiti
être du dernier bien avec quelqu'un biti s kom zelo dober, intimen prijatelj
Paul est son dernier Pavel je njegov najmlajši sin
être habillé à la dernière mode biti oblečen po zadnji modi
mettre la dernière main à un travail dovršiti delo, opraviti končne popravke ali retuše na delu
rendre le dernier soupir izdihniti, umreti
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu)
la dernière fois zadnjikrat

déshonorer [dezɔnɔre] verbe transitif onečastiti; osramotiti, spraviti v sramoto; zapeljati, oskruniti (žensko); prisekati, obglaviti (drevo); skaziti (stavbo)

se déshonorer izgubiti čast
déshonorer sa famille spraviti svojo družino v sramoto
il se croirait déshonoré de travailler de ses mains imel bi za sramoto, če bi moral delati s svojimi rokami

devetdnévnica (-e) f rel. novena:
devetdnevnica v čast Mariji novena della Madonna

devoir² [dəvwar] masculin dolžnost; naloga; šolska naloga

devoir professionnel, conjugal poklicna, zakonska dolžnost
devoir supplémentaire kazenska naloga (v šoli)
devoir d'anglais angleška naloga
homme masculin de devoir človek dolžnosti
sentiment masculin de devoir čut za dolžnost
il est de mon devoir de ... moja dolžnost je, da ...
s'acquitter de ses devoirs opravljati, izvrševati svoje dolžnosti
accomplir, faire, remplir son devoir storiti svojo dolžnost
apprendre son devoir à quelqu'un koga naučiti, kaj se spodobi
faillir, forfaire, manquer à son devoir, trahir son devoir ne izvršiti svoje dolžnosti
je m'en fais un devoir to smatram za svojo dolžnost
se mettre en devoir de ... pripravljati se, nameravati, da ...
négliger ses devoirs zanemarjati svoje dolžnosti
ramener, remettre, ranger quelqu'un à son devoir koga spraviti nazaj na pravo pot
rendre ses devoirs à quelqu'un napraviti formalen obisk
rendre les derniers devoirs à quelqu'un komu poslednjo čast izkazati
rentrer dans le (ali: dans son) devoir zopet se ukloniti, se podrediti

discredito m slabo ime, slab glas:
cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast

dīthyrambus -ī, m (gr. διϑύραμβος) ditiramb, slavilna pesem, ki so jo sprva peli na čast Bakhu, pozneje pa tudi drugim bogovom in junakom; najvišji in najdrznejši slog grške zborske lirike, poseb. v Atenah: Ci., Fr., M., audaces dithyrambi H. — Od tod dīthyrambicus 3 (gr. διϑυραμβικός) ditirambski: poëma Ci.

do^*1 [du:]

1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?

doctorar promovirati za doktorja, doktorirati

doctorarse promovirati za doktorja, dobiti doktorsko čast

dóktorski doctoral

dóktorska čast doctorate, doctorship
dóktorska disertacija (delo) doctoral thesis (ali dissertation), thesis for doctorate
dóktorski izpit doctoral examination, examination for a doctor's degree

dóktorski de doctor

doktorska čast doctorado m
doktorska diploma (stopnja) título m (grado m) de doctor
doktorski izpit examen m del doctorado

doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto

dōnum -ī, n (dāre; prim. gr. δῶρον, sl. dar)

1. dar, darilo, poklon: d. regale, dona naturae, nuptialia Ci., dona militaria Ci., C., S. idr., dona dotalia L., dona iugalia O., ultima dona O. ali suprema dona Sen. tr., Val. Fl. zadnji dar ljubezni = zadnja čast, ki se izkazuje mrtvim, dona dare Kom., N., dona dando Sen. ph. z darovanjem, dono (dat.) dare alicui aliquid ali aliquem Ter. v dar dati komu kaj ali koga, animan dono dare S. fr. žrtvovati, id dono datur atque accipitur S. fr., poëtae quasi deorum dono atque munere nobis commendati sunt Ci., legem de donis et muneribus ferre Ci. o darilih vseh vrst (sicer je dona muneraque skoraj stalni izraz za podkupnino: Ci., O.), donis militaribus amplissime aliquem donare C. obdariti.

2. occ. posvečeni (posvetilni) dar: Pl., Lucr., dona magnifica … Delphos ad Apollinem misit Ci., eius fana omnibus donis nudavit Ci., Apollini id donum se dedisse N., supplicia dona V., quae (cratera) donum Apollini Delphos portaretur L.; z objektnim gen. (za koga, komu) d. Apollinis L.

doživéti (-ím) | dožívljati (-am) perf., imperf.

1. provare, sperimentare, vivere;
tega ni mogoče opisati, treba je doživeti è qualcosa che non si può descrivere ma che bisogna provare

2. (s čustvi dojeti) sentire

3. (živeti do določene dobe) giungere a, raggiungere:
doživeti visoko starost giungere a veneranda età

4. subire, avere, esser accolto:
doživeti dobro kritiko essere accolto con favore dalla critica, avere una buona critica
doživeti polom fallire, fare fiasco, subire una disfatta
doživeti več izdaj avere varie edizioni
doživeti čast, sramoto essere onorato, disonorato

5. morire

družinsk|i (-a, -o) innerfamilial, innerfamiliär; Familien- (album das Familienalbum, časopis das Familienblatt, član das Familienmitglied, der Familienangehörige, čut der Familiensinn, dodatek der Familienzuschlag, die Familienzulage, die Familienbeihilfe, dopust der Familienurlaub, grb das Familienwappen, grob das Familiengrab, izlet der Familienausflug, krog der Familienkreis, nakit der Familienschmuck, oče der Familienvater, rodovnik der Familienbaum, roman der Familienroman, prepir der Familienstreit, šotor das Familienzelt, bolezen die Familienkrankheit, čast die Familienehre, podobnost die Familienähnlichkeit, politika die Familienpolitik, pomoč die Familienhilfe, posvetovalnica die Familienberatungsstelle, die Familienberatung, skupnost die Familiengemeinschaft, slika das Familienbild, slovesnost die Familienfeier, sreča das Familienglück, terapija die Familientherapie, vzgoja die Familienerziehung, zadeva die Familiensache, die Familienangelegenheit, razmere Familienverhältnisse množina, vezi Familienbande množina, potrebe der Familienbedarf, podjetje der Familienbetrieb, premoženje das Familienvermögen, slavje das Familienfest, srečanje das Familientreffen, der Familientag, vozilo der Familienwagen, zavarovanje die Familienversicherung, življenje das Familienleben)
družinsko terapevtski familientherapeutisch
družinski zavitek die Haushaltspackung, die Familienpackung

dūcō (st.lat. doucō) -ere, dūxī, ductum (prvotno *deucō; prim. lat. dux, nem. ziehen vleči, Zeuge, zeugen)

I.

1. vleči: d. sacra pilentis per urbem V., pondus aratri O., navem per adversas undas (proti vodi) O., difficile iter, vix quā singuli carri ducerentur C. koder so se … mogli peljati, d. capellam V. za seboj vleči, sidera crinem ducunt V. vlečejo za seboj, d. retia ducentia pisces O., subtemen ductum inter stamina O., d. ferrum per alicuius viscera Sil. meč v telo poriniti; d. os Ci. ali vultum ad fastidia, ad suspiria O. zategniti; sibi quisque ducere trahere rapere S. (gl. traho II., 2.); occ. s proleptičnim obj. (vlekoč) narediti, delati, napraviti, tvoriti, ustvariti,
a) = presti: fila, lanas O., stamina O., Tib., pensa manu Iuv.; pren.: forte epos ducit H. plete junaško pesnitev, d. carmina, versūs O. pesniti; d. lineam Cels., Plin., Q. povleči, potegniti, litteram in pulvere O. narisati, orbem Sen. ph., Q., flamma apicem per aëra duxit O. (gl. apex), colaphum alicui d. Q. klofuto pripeljati komu, klofniti, gravem, sibi alapam duxit Ph. močno se je klofnil.
b) iz kovine, marmorja idr. (iz)oblikovati, izdel(ov)ati, ustvariti (ustvarjati): alii thoraces aēnos aut lēvīs ocreas lento ducunt argento V., vivos ducunt de marmore vultus V., d. lateres Vitr., aliquem ex aere Plin.
c) stavbe idr. (z)graditi, postaviti (postavljati), spelj(ev)ati: parietem Ci., murum L., muros H., vallum C. nasuti, fossam C., Plin. iun. izkopati, vallum fossamque L., viam L., arcum O.

2. = producere iztegniti (iztezati), raztegniti (raztezati): ut muliercula mihi digitulos ducat Sen. ph., pren. na dolgo vleči, na dolgo raztegniti (raztezati): longas voces in fletum V., amores (svoje hrepenenje) in longum V.; od tod d. tempus Ci., N. odlašati, zavlačevati, bellum Ci., N. idr. vojno zavlačevati, vitam longius V., O. podaljš(ev)ati, vitam per extrema V. ali animam L. životariti, horas flendo V. ure prejokati, noctem ludo V. preigrati, aetatem H. ali aetatem in litteris Ci. preživeti, cum res diu ducta esset N. se je bila zavlekla, diem ex die d. C. odlašati iz dneva v dan.

3. nase vleči, k sebi vleči (potegniti): minutum ferrum (železni koščki), quod similes (magnetae) lapides similiter ducunt Varr., magnes ducit ferrum Pr., d. frena manu O. nategniti, remos O. veslati, bracchia (arcūs) V. nape(nja)ti, alterna bracchia O. pri plavanju krčiti in iztezati = plavati; occ. nase vzeti, nase jemati, dobi(va)ti: formam O., pallorem ducunt rami O. bledijo, ducit uva colorem O. se barva, dobiva barvo, rimam duxerat paries O. je bila počila, cānentem plumā d. senectam V. osiveti in postarati se, d. cicatricem L.; pren.
a) k sebi privabiti (privabljati), mikati, zanimati, zabavati, razveseljevati: nescio quā natale solum dulcedine captos ducit O., (Orpheus) dum carmine silvas et saxa ducit O., pocula ducentia somnos H., O., ducit uterque color Pr., quos ipsa pericula ducent Lucan., ducite ab urbe domum, mea carmina, ducite Daphnin V.; v pass.: fabellarum auditione ducuntur Ci.
b) koga prevze(ma)ti, zavajati: errore duci Ci.

4. iz česa vleči, potegniti, izdreti (izdirati): sortes d. Ci. žrebati, ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci., stat ductis sortibus urna V., sacerdos sorte ductus V. izžreban, tako tudi: sorte ducti e primoribus T., sorte iudex in reum ductus Suet.; vaginā d. ferrum (meč) O., auxilium ducto mucrone petebat V.; pren.: d. anhelitūs O. sopsti, gemitūs de (ab) imo pectore V. globoko vzdihovati, alto suspiria pectore O., fletum Pr. stokati, verba longā morā Pr. izjecljati; pren.
a) zaje(ma)ti, povze(ma)ti, izvesti (izvajati), (rod) nadaljevati: ingressionem non ex oratoriis disputationibus d. Ci., unde haec omnis causa ducitur Ci., unde hoc mendacium ductum est? Ci. od kod se je … vzela? d. genus Olympo V., originem ab aliquo H., ortūs ab Elide O., generis primordia ab aliis O., a sanguine Teucri d. principium O.; tua sectus orbis nomina ducet H. bo dobil tvoje ime, qui duxit ab oppressa meritum Carthagine nomen (= Scipio Africanus minor) H.; poseb. etimološko izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati: ab eundo nomen (Iani) est ductum Ci., di Penates sive a penu ducto nomine … , sive ab eo, quod penitus insident Ci., quod (nomen) utrumque a Graeco est ductum Q.
b) duci = izhajati, zače(nja)ti, izvirati: ab eodem verbo ducitur saepius oratio Ci.

5. vase vleči,
a) z dihanjem vase vleči, vdiha(va)ti: spiritum (auram bonam floris Min.) naribus Varr., spiritum Ci., Corn., Cu., Sen. ph. dihati, portūs, quibus vitam et spiritum ducitis Ci., ab aëre eo, quem spiritu ducimus Ci., quae (anima) ducta est spiritu Ci., neque habet quas ducat spiritus auras O. nima zraka, ki bi ga mogel dihati, frigus ab umbra d. O. hladni zrak v senci dihati, naribus d. tura H.; pesn.: somnos d. V. dremati, spati.
b) piti, (v)srkati, vsrkavati, srebati: nectaris sucos, pocula Lesbii, Liberum H., situlas duas plenas mero Vop.; pren.: d. sollicitae iucunda oblivia vitae H. prijetno pozabljati … življenja (prim.: longae ducentem oblivia poenae Val. Fl.); z metonimičnim obj.: puer ducens (ubera) O. sesajoč.

II.

1.
a) peljati, voditi: loro equum N., loris equos L., principes obsidum loco C., aliquem ante currum L., vinctum ante se Thuynem agebat, ut si feram bestiam captam duceret N., d. aliquem per omnia V., ducente deo V. ob božjem vodstvu, nullo ducente O. brez vodnika, illum … non equus impiger curru ducet Achaico victorem H., quem ducit priva navis H.; poseb. se ducere pobrati se, zmuzniti se, popihati (jo): Kom., Ci. ep.; pren.: duci ventre levem H. trebuhu rad streči. Kam? se ad regem Pl., se duxit foras Ter., d. aliquem intro ad aliquem Ter., qui hospites ad ea, quae visenda sunt, ducunt Ci., manu d. aliquem ad limina in tecta V.; occ. α) drž.pr. in jur. koga za kazen kam odpeljati, odvesti: d. aliquem in carcerem, in vincula Ci., L. idr., ad mortem Ci., N. idr., ad necem Ci., ad supplicium Ci., Suet., in ius (pred sodišče) L., tudi samo ducere, duci (sc. ad supplicium) Sen. ph., Plin. iun., Suet., ducite nos quo lubet tamquam quidem addictos Pl., ducite, ubi ponderosas crassas capiat compedes Pl., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci., nos iube duci Cu., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. rh. β) medic. odvajati: sanguinem Plin., alvum Cels. trebuh sčistiti, drisko imeti.
b) koga odpeljati, odvesti; od kod? eum hinc domum Ci., quadrupedes praesepibus (abl.) O., se a Gadibus Asin. Poll. in Ci. ep.
c) pren. α) napelj(ev)ati: aquam non longe a villa Ci., aquam per fundum alicuius Varr., Ci. ep., aquam in urbem L. β) kam peljati, držati (o cestah, poteh): quā te ducit via, dirige gressum V., Brundisium Minuci melius via ducat an Appi H., duxit via in leniter editum collem L., monstro viam, quae ducat ad undas O., via … ducit ad infernas sedes O., iter, … Stygiam qua ducat ad urbem, ignorant O. γ) koga k čemu gnati, nagniti (nagibati), usmeriti (usmerjati), napotiti: quo quemque ducebat voluntas Ci., ali spes Cu., ita me ad credendum tua ducit oratio Ci.; v pass.: litteris eorum et urbanitate Chrysogonus ducitur, ut … Ci., cives laude et gloria ducuntur Ci., rerum ordine ducor O. hočem se pustiti voditi. Pogosto pt. pf. (ki se ne prevaja): studio philosophiae ductus N. iz nagnjenja do … , amore ductus N. ali caritate patriae ductus N. iz ljubezni, suspicione ducti N. zaradi suma.
č) koga za nos voditi, vleči, potegniti, za norca imeti, varati: repperi, qui senem ducerem Pl., etiam nunc me ducere istis dictis postulas? Ter., ut phaleratis dictis ducas me Ter., calamo salientes ducere pisces O., promissis ducere amantem Pr.

2. occ.
a) privesti, pripeljati: duc nigras pecudes V., equum duci iubet V.; pren.: (Lucifer) ducit diem V., (sidera) ducunt noctem V., ducere soporem Tib.
b) kam s seboj vzeti (jemati): suas mulierculas secum in castra Ci., in provinciam poëtas Ci., Ennium in Aetoliam Ci. poet., uxorem in convivium N., in Hispaniam secum duxit filium N., iube dona (me) ducere V. daj (mi), da vzamem s seboj, quos Mincius ducebat in aequora pinu V. ki jih je Mincij s seboj ven … peljal, mihi ducendus est comes H., vellem, me duxisses O. da bi me bil s seboj vzel, duxit sua praemia victor O. je s seboj vzel = je dobil.
c) žensko (kot nevesto, ženo) na svoj dom peljati, žensko v zakon vzeti, za ženo vzeti, poročiti, z žensko poročiti se, (o)ženiti se: qui … ducit uxorem domum Pl., quis east, quam vis ducere uxorem? Pl., hodie uxorem ducis? Ter., duxit uxorem … optumi et calamitosissumi viri filiam Ci., Orgetorigis filiam in matrimonium duxerat C., una (uxor), … quam domo secum duxerat (= in matrimonium duxerat) C., ducere ex plebe L. plebejko poročiti, coniuges, quas iuvenes duximus Cu., coniuges ducunt Iust. ženijo se; v pass.: tibi ducitur uxor V., datur ducenda (za ženo) Lavinia Teucris V.; abs.: si tu negaris ducere, ibi culpam in te transferet Ter., dic te ducturum Ter., qui ducit O. ženin; sramotilno: scortum (scorta) ducere Pl.; redko o ženski = omožiti se: Cod. I.
č) (sprevod idr.) voditi, prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati): pompam, materno cineri pompam O., pompas ad delubra V., alicui funus Ci., tristia funera d. V., exsequias Cu., Plin., choros H. rajati, plesati, quae (Naïdes) … festas duxere choreas O.

3. voj.
a) čete peljati, voditi, veleti korakati (marširati): in Galliam mutilatum ducit exercitum Ci., vestros nautas contra Carthaginem Scipio duxit Ci., d. exercitum Uticam, ali in Bellovacos, ali in fines Suessionum, ali ab Allobrogibus in Segusiavos, d. reliquas copias contra Labienum, cohortes ad eam partem munitionum C., Epaminondas exercitum duxit in Peloponnesum adversus Lacedaemonios N., naves ex Syria in Asiam ducere iussus erat N., recto itinere d. exercitum ad eos, quos … L., iussus partem legionum ipse aut per filium in Armeniam ducere T.; pass. (o vojakih): quam in partem aut quo consilio ducerentur C.
b) abs. (o vojskovodji) marširati, naprej pomakniti (pomikati) se, naprej iti, napredovati: (Mettius) ducit quam proxume ad hostem potest L., Tullus … contra hostes ducit L., profectus ex hibernis in Etruriam ducit L., castra in viam deferunt, qua Hannibal ducturus erat L.
c) voditi = na čelu iti (korakati, marširati), veleti komu na čelu korakati: pars equitum ducebant T., agmen d. Cu. biti sprednja četa, legiones expeditas d. C.
č) poveljevati, velevati, zapovedovati komu: qua in legatione (Murena) duxit exercitum Ci., L. Catilina ducit exercitum hostium Ci., cum (Eumenes) … imperator (kot vojskovodja) exercitum duxisset N., qui primum pilum ad Caesarem duxerat C. ki je bil pri Cezarju (= v Cezarjevi vojski) poveljeval prvemu manipulu (triarijev), ordinem d. C. centuriji poveljevati, biti stotnik, cum adhuc ordines duceret Suet., d. aciem, turmas, Rutulos V.; pren. prvi biti, glavar biti, načelnik biti, načelovati (v čem, čemu): d. ordines, familiam Ci., toros O., classem (discipulorum) Q.

III.

1. meniti, imeti za kaj, šteti za kaj, smatrati za kaj (gr. ἡγεῖσϑαι): sic equidem ducebam animo rebarque futurum V.; v act. z dvojnim acc.: malum quom amici tuom ducis malum Pl., repulsam tuam duxerunt triumphum suum Ci., omnia pericula levia duxerunt Ci., ista nimis antiqua ac stulta ducimus Ci., aliquem victorem d. N., nil rectum nisi quod placuit sibi ducunt H., id optimum d. Cu.; v pass. z dvojnim nom.: poenā ille dignus ducitur N.; z ACI: qui se regem esse ducebat Ci., ut omnia tua in te posita esse ducas Ci., si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., qui ei quoque rei fructum suo iudicio tribuendum esse duxerunt Ci., quod nefas esse duceret N., nihil eum efficere non posse ducebant N. menili so, da more vse storiti, quae mox usui fore ducebat S., equidem ego fabulam fictamque rem esse ducebam L.; s predikatnim gen.: (id) continentis debet duci N. (to) se mora šteti za vzdržnost, tutelae deinde nostrae duximus L., tamen officii duxit Suet.; z gen. pretii: d. aliquid parvi, d. aliquid pluris Ci. kaj malo, više ceniti; s finalnim dat.: vos eritis iudices, laudin' an vitio duci id factum oporteat Ter., si quis despicatui ducitur Ci. če koga zaničujejo, aliquid laudi d. N. v slavo šteti, honori ducitur S. šteje se v čast (prim.: id mihi honori est Ci.); s prepozicionalnimi izrazi ali samim abl.: d. aliquid in malis Ci. med zla šteti, aliquem in hostium numero C. med sovražnike (za sovražnika) šteti, deorum numero eos solos ducunt, quos cernunt C. med bogove štejejo le tiste, d. in gloria Plin. v slavo šteti, za slavno imeti, tu ausus es pro nihilo … tot res sanctissimas ducere? Ci., supra ea veluti ficta pro falsis ducit S., d. aliquem pro hoste Lact., vos adfinium loco ducerem S.

2. occ.
a) ceniti, računati, v račun vzeti (jemati), preračuna(va)ti: ut peraeque ducerent Varr., nonaginta medimnûm milia duximus Ci., fenus quaternis centesimis d. Ci., dico me centesimas ducturum Ci. ep., centesimis sexennii ductis Ci. ep., non duco in hac ratione eos (oratores), quibus … Ci. ne jemljem v račun, ne vštevam, sicuti fit, cum ter terna ducuntur Gell.
b) rationem alicuius rei ducere kaj v poštev vzeti (jemati), upoštevati kaj, ozirati se, gledati na kaj: facultatis ad agendum ducta ratio est Ci., qui dicerent, … officii rationem in omni vita, non commodi esse ducendam Ci., d. rationem salutis meae Ci. ep., d. suam quoque rationem Ci. tudi svojo korist upoštevati, duxi meam rationem Ci. ep.

Opomba: Star. imp. duce: Pl.; inf. pr. pass. ducier: Ter. Sinkop. pf. duxti (= duxisti): Varr., Cat., Pr.; inf. pf. act. duxe (= duxisse): Varr.

dûg m, mest. u dúgu, mn. dȕgovi dugóvā, dȕgōvā
1. dolg: dug je zao drug; grcati, plivati u dugovima dušiti se v dolgovih; biti do grla (do ušiju) u dugovima; leteći dug; pasti u dug; otpisati dug; utjerivati dugove izterjevati dolgove; učiniti kome poslednji dug izkazati komu zadnjo čast
2. dolg, dolžnost, obveznost

Eleutheria -ōrum, n (sc. sacra) elevterije, praznik na čast bogu Zeusu, imenovanem Ἐλευϑέριος: Pl.