Franja

angehen^*

1. (angreifen) napasti, einen Berg: naskočiti, naskakovati, gegen Vorurteile, Verhältnisse: nastopati proti, napadati

2. (anfangen) začeti se, začenjati se, Licht, Feuer: zagoreti, prižgati se

3. jemanden (betreffen) tikati se (koga)

4. (möglich sein) biti možen, (erträglich sein) iti (das wird angehen bo šlo, es geht an kar gre), (zulässig sein) biti dopusten (es geht nicht an ni dopustno)

5. angehen um (bitten) prositi za, nagovarjati

Angst, die, (-, Ängste)

1. strah (vor pred); vor Angst od strahu; aus Angst iz strahu

2. bojazen, tesnoba (tudi Philosophie)

3. Angst um strah/skrb za Angst haben bati se (vor česa/koga) ; Angst bekommen/in Angst geraten zbati se, ustrašiti se (vor česa, um za) ; in Angst versetzen prestrašiti, zastrašiti

ängstigen plašiti, strašiti, navdajati s strahom; sich ängstigen bati se (vor česa, um za) , trepetati (vor pred, um za)

anhalten^*

1. ([stehenbleiben] stehen bleiben) ustaviti, zaustaviti (intransitiv se)

2. einen Ton, den Atem: držati, den Atem: zadrževati

3. jemanden zu etwas: vzpodbujati k

4. intransitiv (andauern) trajati

5. sich anhalten an (sich festhalten) držati se česa, držati se za

6. anhalten gegen podržati ob

7. um die Hand anhalten prositi za roko; um ein Mädchen anhalten zasnubiti (dekle)

annuvolare

A) v. tr. (pres. annuvolo)

1. prekriti z oblaki

2. pren. zamračiti, zatemniti; zastreti, zastirati:
la notizia gli annuvolò la mente novica mu je zamračila um

B) ➞ annuvolarsi v. rifl. (pres. mi annuvolo)

1. oblačiti se

2. pren. mračiti se (obraz)

anpumpen jemanden žicati/ožicati (koga) (um za)

anreden nagovoriti, (ansprechen) ogovoriti; anreden um prositi za

anrufen^* poklicati, klicati (tudi po telefonu), um Hilfe: klicati na pomoč; ein Gericht, den Großmut von: obrniti/obračati se na; als Zeugen: pozivati, pozvati; Geister: zaklinjati

ansprechen^*

1. (anreden) ogovoriti, nagovoriti, ogovarjati, nagovarjati; (sich wenden an) obračati se na, an Gefühle: apelirati na, Probleme: načenjati, nakazati; ansprechen um prositi za; ansprechen als označiti, označevati kot

2. (gefallen) biti všeč (komu), pritegniti (koga)

3. reagirati, odzvati se (tudi Technik), Technik Schalter, Relais: vklopiti se, delovati; ansprechen auf reagirati na; auf eine Therapie: terapija učinkuje, prijemlje

ansuchen zaprositi (um za)

anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.

antiséptičen antiseptic

antiséptik(um) antiseptic

assottigliare

A) v. tr. (pres. assottiglio)

1. stanjšati, naostriti:
assottigliare la lama del falcetto naostriti rezilo vinoraza

2. zmanjšati:
assottigliare le scorte zmanjšati zaloge

3. pren. izostriti:
assottigliare l'ingegno izostriti um

B) ➞ assottigliarsi v. rifl. (pres. mi assottiglio)

1. stanjšati se, shujšati

2. skrčiti se, zmanjšati se (številčno):
le file si assottigliarono al primo attacco ob prvem napadu so se vrste zredčile

aufhäufeln nasipati, osipati, osuti (Erde um eine Pflanze: osipati rastlino)

bangen: bangen um trepetati za, bati se za; bangen vor bati se (česa), trepetati pred; sich bangen nach hrepeneti po

baranta|ti (-am) feilschen (za um)

Bart, der, (-/e/s, Bärte) brada (tudi Technik), (Schnauzbart), bei Katzen: brki; sich den Bart abnehmen/abrasieren obriti brado; sich den Bart raufen puliti si brado; sich den Bart wachsen lassen pustiti si rasti brado; figurativ einen Bart haben biti že dobro/dolgo znan, imeti brado; in den Bart brummen/murmeln godrnjati predse; sich in den Bart lachen smejati se v pest; jemandem um den Bart gehen/Honig um den Bart streichen prilizovati se (komu)

bati se (bojim se) ustrašiti se sich fürchten (česa/koga jemanden/etwas, vor jemandem/etwas), Furcht haben, Angst haben, samo prehodno: fürchten (jemanden, etwas)
bati se se + infinitiv Angst haben (bojim se začeti ich habe Angst anzufangen)
bati se se za (koga/kaj) fürchten um, sich ängstigen um
bati se se, da se bo nekaj zgodilo: befürchten, [daß] dass
(izogibati se) scheuen (bati se se luči das Licht scheuen, kontaktov Kontakte scheuen, ne bati se se stroškov keine Kosten scheuen, ki se boji vode wasserscheu, ki se boji poroke ehescheu)
bati se se je, da … es ist zu befürchten …
hudo/strašansko se bati eine Höllenangst haben
bati se se česa kot hudič križa etwas scheuen/ fürchten wie der Teufel das Weihwasser
ne bati se se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser

befragen jemanden spraševati (über/nach o/po); um Rat befragen prositi za nasvet; den Arzt: posvetovati se z

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica