Franja

Zadetki iskanja

  • duumvir, starejše duovir, -virī, m (duo in vir), prvotno le gen. pl. duum virum; pozneje je iz te oblike nastal nom. sg. (singulativ) duumvir in nom. pl. duumviri poleg starejšega duoviri (v najboljših rokopisih II vir, II viri; prim. triumvir) „dvomož“, duumvir, večinoma v pl. duumvirī ali duovirī „dvomoža“, duumvira, duovira, poverjenika za posebne posle.

    I. v Rimu

    1. duumviri perduellionis preiskovalna sodnika za veleizdajo, v starejšem obdobju za vsak primer posebej izvoljena od kralja ali ljudstva: Ci. (Pro C. Rabirio IV, 12), L. (I, 26, 5; VI, 20, 12).

    2. duumviri sacrorum ali sacris faciundis poverjeništvo za varovanje sibilinskih knjig: L. (III, 10, 7; V, 13, 6); pozneje je bilo v tej službi 10 mož: decemviri sacrorum L. (XXII, 10, 9), po Suli pa celo 15: quindecemviri Lact.

    3. duumviri aedi faciendae ali locandae ali dedicandae v tributskih komicijah izvoljeni stavbni odbor, ki je skrbel za gradnjo, oddajo gradnje ali posvetitev kakega svetišča: L. (VII, 28, 5; XXII, 33, 8); v sg.: L. (II, 42, 5; XXXV, 41, 8; XL, 34, 5).

    4. duumviri navales v tributskih komicijah izvoljena poverjenika za opremo in vodstvo vojnega ladjevja: L. (IX, 30, 4; XL, 18, 8; XLI, 1, 3); v sg.: duumvir navalis L. (XL, 42, 8; XLI, 1, 2) duumvir za opremo vojnega ladjevja.

    — II. zunaj Rima: duumviri municipiorum podeželska župana, večinoma za eno leto v rimskih municipijih in naselbinah med starešinstvom (decuriones) izvoljena oblastnika, nadzornika mestne uprave, načelnika starešinstva in vrhovna mestna sodnika: Ci. (De lege agraria II, 34, 93), C. (De bello civ. I, 30, 1).
  • dvájset (-ih) numer. venti
    a) (v samostalniški rabi)
    deset in deset je dvajset dieci più dieci fa venti
    ura je dvajset sono le venti
    b) (v prilastkovi rabi)
    zbrano delo v dvajsetih zvezkih opere complete in venti volumi
    c) inv.
    stanuje na Prešernovi 20 abita in via Prešeren, 20
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kakih dvajset una ventina
  • dvájseti vingtième

    dvajseti marec le vingt (20) mars
    v dvajsetih letih dvajsetega stoletja dans les années vingt du vingtième siècle
  • dvajsetina samostalnik
    (del celote) ▸ huszad
    To je le dvajsetina navedenega zneska. ▸ Ez csak a fenti összeg huszada.
    Mediji poročajo, da se je glasovanja udeležilo slaba dvajsetina volilnih upravičencev.kontrastivno zanimivo A médiában megjelent hírek szerint a választópolgároknak csak alig egyhuszada vett részt a voksoláson.
  • dvákrat deux fois:

    ne da si dvakrat reči il ne se le fait pas dire deux fois, il ne se le laisse pas répéter
  • dvánajst numer. dodici
    a) (v samostalniški rabi)
    dvakrat šest je dvanajst due per sei fa dodici
    ura je dvanajst sono le dodici
    ob dvanajstih alle dodici
    pren. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un ragazzo affatto mediocre
    b) inv.
    informacije v sobi 12 informazioni nella stanza no 12
  • dvanájsti (-a -o) numer. dodicesimo; dodici:
    pren. (čemu) bije dvanajsta ura ha le ore contate
    pren. spoznati nevarnost šele ob dvanajsti uri avvedersi del pericolo all'ultimo momento
  • dvánajsti douzième

    dvanajsti maj le douze (12) mai
    Karl XII. Charles XII (douze)
    (figurativno) ob dvanajsti uri au dernier moment, au dernier quart d'heure
  • dve plati istega kovanca frazem
    (o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
    Upanje in strah sta nemalokrat le dve plati istega kovanca. ▸ A remény és a félelem gyakran csak ugyanannak az éremnek a két oldala.
    Sopomenke: dve strani istega kovanca
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • dvóm ali dvòm doute moški spol ; incertitude ženski spol

    v dvomu dans le doute, en cas de doute
    brez dvoma sans doute
    brez vsakršnega dvoma sans aucun (ali nul) doute, indubitablement, incontestablement, à coup sûr
    ni dvoma o tem il n'y a pas de doute à ce sujet, cela est hors de doute, c'est indubitable
    to je izven vsakega dvoma il n'y a pas l'ombre d'un doute à ce sujet
    pustiti koga v dvomu laisser quelqu'un en doute (ali dans le doute, dans l'incertitude) au sujet de
  • easy1 [í:zi] pridevnik (easily prislov)
    lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premožen

    easy of access lahko dostopen
    easy of belief lahkoveren
    easy does it! le počasi, nikamor se ne mudi!
    as easy as damm it, ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
    in easy circumstances v ugodnih razmerah
    sleng on easy street v dobrih razmerah
    to make easy pomiriti
    an easy market tržišče, na katerem ni povpraševanja
    a lady of easy virtue pocestnica, lahkoživka
    under easy sail počasen
    on easy terms pod ugodnimi plačilnimi pogoji
    sleng easy on the eye prijeten, čeden na pogled
    an easy man popustljiv, prilagodljiv človek
    sleng easy meat ne preveč nevaren nasprotnik; lahek posel
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • ēbibō (exbibō, ecbibō) -ere -bibī (bibitus le pri Aug., Iul. Val., Sid.)

    1. izpiti, popiti (popivati), izprazniti: hirneam vini, poculum Pl., quid comedent, quid ebibent Ter., aquam Ph., Nestoris annos O. popiti toliko kupic, kolikor let je doživel Nestor, ubera lactantia O. izsesati, cruorem e vulneribus Mel., Iordanem amnem Plin., saniem Plin. vsrkati (vsrkavati) (o volni); pesn.: quod ecbibit, quod comest Pl., non ego cum vino simitu ebibi imperium tuum Pl. nisem pozabil, mare ebibit amnes C. pije, filius haec ut ebibat H. zapije, zapravi.

    2. pren.
    a) izsrkati (izsrkavati): indignatio ebibit spiritum meum Vulg.
    b) vsrkati (vsrkavati), vsesati (vsesavati): superstitio in lacte quodam modo matris ebibita Aug., poëta optimus teneris ebibitus animis Aug.
  • éblouir [ebluir] verbe transitif (za)slepiti; bleščiti; premamiti, zapeljati; fascinirati, očarati, (popolnoma) prevzeti

    le conducteur a été ébloui par les phares d'une voiture šoferja so preslepile luči nekega avtomobila
    se laisser éblouir dati se (pre)slepiti
    il m'a ébloui par ses promesses premamil me je s svojimi obljubami
    son propre succès l'a ébloui njegov uspeh ga je naredil ošabnega
  • ébullition [ebülisjɔ̃] féminin vrenje, vretje; figuré kipenje; vrvranje

    point masculin d'ébullition vrelišče
    le pays est en ébullition v deželi vre
    être en ébullition kipeti, vreti; biti razburjen
    entrer en ébullition vzkipeti, zavreti
    mettre en ébullition zavreti (kaj)
    en ébullition vrel, v vrenju
  • écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

    s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
    s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
    écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
    le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
    écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
    écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!
  • eccedēnza f presežek, prebitek:
    un'eccedenza di prezzo, di peso presežek pri ceni, teži
    eliminare le eccedenze odstraniti presežke
  • échafaud [ešafo] masculin morišče; figuré smrtna kazen; stavbni oder

    le coupable risque l'échafaud krivec je v nevarnosti, da ga doleti smrtna kazen (pod giljotino)
    monter à l'échafaud iti na morišče, pod giljotino
    finir sur l'échafaud končati na morišču
  • échantillon [ešɑ̃tijɔ̃] masculin vzorec; šablona; poskus(ni vzorec); zakonita, predpisana mera

    échantillon de parfum vzorec parfuma
    brique féminin d'échantillon opeka predpisanih mer
    carte féminin, cahier masculin d'échantillons karta, zvezek vzorcev
    échantillon pris dans le tas, dans la masse naključni vzorec ali poskus
    acheter quelque chose sur échantillon kupiti kaj po vzorcu
    prélever des échantillons vzeti (poskusne) vzorce
    ne pas répondre à l'échantillon ne ustrezati predpisom o merah, o vzorcu