Franja

čék chèque moški spol

ček brez kritja chèque sans provision
plačilo s čekom règlement moški spol (ali paiement moški spol) par chèque
imetnik čeka porteur moški spol d'un chèque
vnovčiti ček toucher (ali encaisser) un chèque

čék cheque m

ček brez kritja checo no cubierto (ali sin provisión)
imenski ček cheque nominativo
odprt (blokiran, zastarel) ček cheque abierto (bloqueado, caducado)
turistični ček cheque turístico (ali de viaje)
plačilo s čekom pago m con cheque
imetnik čeka tenedor m (ali portador m) de un cheque
izstaviti ček extender (ali librar) un cheque
plačati s čekom pagar con cheque
vnovčiti ček cobrar un cheque

čekiranje samostalnik
1. (registracija potnikov) ▸ utasfelvétel, becsekkolás, check-in
Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in (če je polet mednaroden) carinski pregled. ▸ A becsekkolás után a kézipoggyásszal át kell esni a rendőrségi és (nemzetközi utazás esetén) a vámellenőrzésen.

2. neformalno (preverjanje) ▸ csekkolás
Pogledala sem serijo brez vmesnega čekiranja neta oz. telefona. ▸ Megnéztem a sorozatot anélkül, hogy közben csekkoltam volna a netet, illetve a telefont.
In tako približno na dvajset minut, zbujanje in čekiranje, če se Rudi še pogovarja z voznikom in kje smo. ▸ És így tovább kb. húszpercenként: ébredés és csekkolás, hogy Rudi még beszélget-e a sofőrrel, meg hogy merre vagyunk.

čelad|a ženski spol (-e …) der Helm; zaščitna - gradbinska, gasilska ipd.: der Schutzhelm; motoristična: der Sturzhelm; -helm (gasilska Feuerschutzhelm, integralna Integralhelm, mrežasta Spangenhelm, tropska Tropenhelm)
brez čelade helmlos
s čelado na glavi behelmt
modre čelade Blauhelme množina

čelada samostalnik
(zaščitno pokrivalo) ▸ sisakPovezane iztočnice: kolesarska čelada, vikinška čelada, čelada za motokros

čer [é] ženski spol (-i …) die Klippe
rob čeri der Klippenrand
podvodna čer blinde Klippe
izogniti se čerem Klippen umschiffen
figurativno spretno se izogniti/izogibati čerem alle Klippen geschickt umgehen
razbiti se ob čereh an den Klippen zerschellen
nasesti na čer auf eine Klippe auflaufen
krmariti med čermi durch die Klippen steuern
brez čeri klippenlos
poln čeri klipprig, klippenreich
čer v reki ki štrli iz vode ob suši: geografija der Hungerstein

češnja samostalnik
1. Prunus avium (drevo) ▸ cseresznye, cseresznyefaPovezane iztočnice: divja češnja

2. (plod) ▸ cseresznyePovezane iztočnice: briška češnja

3. neštevno (les) ▸ cseresznye, cseresznyefaPotrebujemo seveda tudi klekeljne, ki so narejeni iz češnje, slive ali javorja, skratka gladkega lesa brez grč. ▸ Természetesen szükség van csipkeverő orsókra is, amelyek készülhetnek cseresznyefából, szilvafából vagy juharfából, tehát sima, görcsmentes faanyagból.
Pohištvo je na voljo v barvi češnje, bukve ali svetlega oreha. ▸ Cseresznye-, bükk- vagy világos diószínben lehet kapni a bútort.

četrta samostalnik
1. (ura v dnevu) ▸ négy
Napako na vodu so kmalu popravili in ga nekaj pred četrto zjutraj znova vključili v omrežje. ▸ A hibás vezetéket hamar megjavították, és valamivel reggel négy előtt újra bekapcsolták a hálózatba.

2. neformalno (prestava v avtomobilu) ▸ negyedik
Brez sklopke sunem v četrto, menjalnik vklopi zelo natančno in hitro. ▸ Kuplung nélkül teszem negyedikbe, a váltó nagyon pontosan és gyorsan vált.

četvérec (-rca) m

1. šport.
četverec s krmarjem, brez krmarja quattro con, quattro senza (timoniere)

2. mat. tetraedro

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čín

vojaški čín rank
vojaki brez čína, navadni vojaki the ranks
napredovati v čín generala to be promoted to the rank of general
odvzeti komu čín to reduce someone to the ranks

čist (-a, -o)

1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

2. (snažen) rein, sauber

3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

5. (izčiščen) geläutert

6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber

8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

11. moralno: rein, čednosten: keusch

12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein

čista juha stalna zveza
(juha brez dodatkov) ▸ erőleves

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čŕta (-e) f

1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

4. (obris, kontura) linea, contorno

5. gled. cancellazione (del testo)

6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza

čústvo feeling, (močno) emotion; sentiment, (ljubezen) affection

brez čústva hardhearted, hard, impassive, impassible; cold; apathetic
čústvo usmiljenja a feeling of pity
svojih čustev ne kažem preodkrito I don't wear my heart on my sleeve
odkrito kazati svoja čústva not to disguise one's emotions; to make a public display of one's feelings
gojiti neprijazna čústva do koga to entertain unfriendly sentiments towards someone
péti s čústvom to sing with feeling
žalil je moja čústva he hurt my feelings

čut moški spol (-a …)

1. anatomija, živalstvo, zoologija der Sinn (pet čutov: vid, sluh, voh, okus, tip die fünf Sinne: Hören, Sehen, Riechen, Schmecken, Tasten), -sinn (okusa Geschmackssinn, sluha Gehörsinn, tipa Tastsinn, za temperaturo Temperatursinn, za ravnotežje Schweresinn, za svetlobo Lichtsinn, prostorski Raumsinn, ravnotežni Gleichgewichtssinn, za zaznavanje barv Farbensinn/Farbsinn)
motnja čuta za … die Sinnstörung (barve Farbsinnstörung)
motnja čutov halucinacije ipd.: die Sinnestäuschung

2. (pravi občutek) der Sinn (za für), -sinn (za barve Farbensinn, za družino Familiensinn, za resnico Wahrheitssinn, za snago Reinlichkeitssinn); (občutek) das Gefühl (za für), -gefühl (za pravičnost Gerechtigkeitsgefühl, za prostor Raumgefühl, za sramežljivost Schamgefühl)
šesti čut der sechste Sinn
izostren čut za das Fingerspitzengefühl
čut odgovornosti das [Verantwortlichkeitsbewußtsein] Verantwortlichkeitsbewusstsein, die Verantwortlichkeit
brez čuta odgovornosti verantwortungslos

3. (občutek za bistvo) das Gespür (psihološki psychologisches, zanesljiv sicheres, za für)

ćȍk m (t. kok)
1. korenina
2. rod, prednik: od tebe ne ostalo traga, ćok ti se iskopao! da bi ostal brez potomcev!

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od