Franja

isohel [áisəhel] samostalnik
črta na zemljevidu, ki veže kraje z enakim številom sončnih dni

isohyet [aisəháiət] samostalnik
črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako množino dežja v določenem času

Isolierverglast (opremljen) z izolacijskim steklom

isoseismic [aisəsáizmik]

1. pridevnik
ki ima enako potresno intenziteto

2. samostalnik
črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako potresno intenziteto

isothere [áisəɵiə] samostalnik
črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako povprečno letno temperaturo, izotera

isotherm [áisəɵə:m] samostalnik
izoterma, črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako povprečno letno temperaturo

isotrope [-trɔp] adjectif izotropen, z enakimi fizikalnimi lastnostmi v vseh smereh

ìspipati -ām
1. otipati: ispipati sa svih strana
2. ekspr. otipati, z zvijačo kaj zvedeti: ispipati od koga što

ìspit m
1. izpit: diplomski, stručni, sudački, sudijski, oficirski, vozački, šoferski ispit; polagati ispit opravljati izpit; pismeni i usmeni ispit popravni ispit ponavljalni izpit
2. zasliševanje: ispit svjedoka pred sudom; uzeti svjedoka na ispit
3. izpraševanje: seljaci uzeše paroha na ispit
4. zaroka pred duhovnikom z izpraševanjem krščanskega nauka

ìsplakati -čēm
I.
1. izjokati: isplakati suze
2. s solzami pridobiti: on je silno bogatstvo isplakao od strica
3. izjokati, z jokom uničiti: isplakati oči
II. isplakati se izjokati se: isplakati se pred svojima

isplakívati isplàkujēm
I. s solzami dobivati, pridobivati, jokaje prositi: što sebi isplakuješ, to i tvojima
II. isplakivati se večkrat se izjokati, (večkrat) si srce lajšati z jokom

isplanírati isplànīrām izplanirati, z načrtom določiti: isplanirati godišnji odmor; to su sve gospoda u kancelarijama isplanirala

ȉsprijeka, ȉsprijeko (ijek.), ȉsprēka, ȉsprēko (ek.) prisl.
1. z one strani: ona je došla isprijeka prišla je z druge strani Donave, iz Banata, iz Bačke
2. po strani: isprijeka pogledati koga
3. ob strani: rupice na karabljama, karabama, gl. tudi ispreko

istòbrōjan -jna -o z enakim številom: -e dvije skupine

istòimen -a -o istoimenski, z istim imenovalcem: -i razlomci

istoljàgati -ām prebunkati z gorjačo

ȉstrkē prisl. z zaletom: skakanje istrke

ištáhli neskl. prid.
1. z dobrim tekom: ištahli čovjek
2. kar vzbuja tek

iterō -āre (iterum)

1. ponoviti (ponavljati), opetovati: Phoebus iterat ortūs O. zopet vzhaja, semina iterant iactata O. zopet sejejo, iterare cursūs relictos H., pugnam L. ali proelium Iust. zopet začeti, cras iterabimus aequor H. se bomo zopet vozili po … , tumulum T. zopet napraviti, zopet povzročiti, testudinem T., contentionem L., vitam morte Plin. zopet oživeti, vis iterare Pl., itera eadem ista mihi Ci., legationem Iust., haec resonis vocibus O., vulnera Stat., certamina Suet., honorem Suet., causas Lamp.; pesn.: nullis iterata ianua O. od nikogar zopet dosežena, lanam muricibus H. dvakrat barvati.

2. occ.
a) kot agr. t. t.: še enkrat orati, preora(va)ti: agrum novare et iterare Ci., quod iam proscissum est, iterare Col., sarrituram frumentorum Col. še enkrat s srpico (pralico) očistiti, opleti = segetes i. Plin., locum fossione i. Col. prekopa(va)ti.
b) še enkrat (= dvakrat) telesno (z)družiti (spojiti) se z, vnovič spolno občevati: mulieres numquam praeter uxorem Lamp.
c) kot ret. t. t.: ponoviti (ponavljati) = še enkrat (po)staviti: duplicare iterareque verba Ci., semel proposita Q., coniunctiones saepius Suet., relata ad idem verbum et geminata ac duplicata vel etiam saepius iterata ponantur Ci.
č) ponoviti (ponavljati) = še enkrat reči, povedati: quotiens „eheu“ dixerat, haec iterabat „eheu“ O., saepe eadem iterare L., clamor saepe iteratus L., cum mea facta itero Pl., iteradum (= itera dum) eadem ista mihi Enn. ap. Ci., i. voces H., declamationis partem Q., nolo bis iterari: sat sic longae fiunt fabulae Pl.; pesn.: truncis lapsa mella H. novič opevati. — Od tod adv. abl. n. sg. pt. pf. iterātō zopet, znova, še enkrat, opetovano: Iust., Ulp. (Dig.), Vulg., Tert.

iterum (adv. acc. n. nekega komp. iterus iz pron. debla i)

1. drugič, drugikrat, v drugo, spet, zopet, vnovič: iterum iste ad illum venit Ci., testis est i. et saepius Italia Ci., i. ad senatum rem defert Ci.; pri subst.: Caepione et Philippo iterum consulibus Ci., C. Flaminius i. consul Ci., cum L. Saturnino i. tribuno pl. Ci., C. Flaminius i. consul Ci., Lentulus consularis et praetor i. Vell.; pesn.: vina i. Tauro (sc. consule) diffusa H.; occ. še enkrat: arsurus i. Xanthus O., oscula non i. repetenda O.

2. (za označitev vrste) drugič, zopet: primo apud Rhodanum, iterum apud Ticinum, tertio apud Trebiam hostes fugarat N., semel … iterum … tertio L., primum … iterum Pl.

3. (označuje naspr.) z druge strani, po drugi strani, nasprotno pa: ut sibi concedi non oporteret, sic iterum nos esse iniquos C., pares i. accusandi causas esse T., i. sinu effuso L.

4. znova, spet (zopet), opetovano, zlasti v stalnih zvezah: cum his Aeduos semel atque iterum (zdaj pa zdaj) armis contendisse C., iterum iterumque O. zopet in zopet, znova in znova = iterumque iterumque V. ali iterum atque iterum V., H., semel iterumve Cels.