Franja

ἐκ-πέμπω 1. act. vun pošiljam, odpošiljam, odpuščam, spremljam τινός, ἔκ τινος, izganjam, preganjam, prepodim, γυναῖκα odslavljam, zavržem; σ' ἐκτὸς πυλῶν ἐξέπεμπον vun sem te klicala. 2. med. odpuščam, odpošiljam od sebe, kličem vun k sebi; poet. = act. izganjam, iztiram, γῆς iz dežele. 3. pass. poet. umiram.

ἐκ-πίμπλημι 1. polnim, napolnim, izpolnim νόμον, dovršim τὴν μοῖραν, uresničim τὴν φήμην τοῦ ὀνείρου, izpopolnjujem τὸ ἐλλεῖπον, τὸ ἱππικόν. 2. napasem, nasitim, izpolnim ὄμματα, φιλονικίαν, γνώμας, prehodim ὁδόν; pass. nasitim se, sem sit τινί. 3. poravnam, pokorim se za ἁμαρτάδα. 4. prestanem, prebijem κίνδυνον.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκποδών adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.

ἐκ-πριάμην (samo aor.) odkupil sem.

ἐκ-τείνω [pf. pass. ἐκτέταμαι], poet. ἐκ-τανύω [aor. ἐξετάνυσα, ep. σσ, pass. ἐξετανύσθην] 1. raz-, iztegujem, zleknem, razpenjam, razprostiram, napenjam, πᾶσαν προθυμίαν trudim se na vso moč: περιπάτους podaljšujem, λόγον obširno govorim o čem, ἵππον izpodbadam, στρατόν razprostrem, potegnem v širino; pass. ἐκτέταμαι sem napet, raztegnjen, φοβερὰν φρένα s strahom pričakujem, χρόνος ἐκτέταται čas je potekel, φάλαγξ razprostira se, razširja se,. 2. mečem ob tla, pobijam, podiram na tla, (u)morim; pass. a) stegnem se, zleknem se, zvalim se na tla, ἐκταθείς zleknjen; b) umrjem.

ἐκ-τρέπω, ion. ἐκ-τράπω 1. act. a) odvračam, podim (sc. ἐκ τῆς ὁδοῦ), obračam, bežim pred kom τινί; ἀσπίδας θύρσοις bežim s ščiti pred tirzi; b) zadržujem, oviram τινά; c) ὕδωρ odvajam, πρός τι kam. 2. pass. z aor. med. a) obračam se od česa (NT εἴς τι k čemu), krenem v stran, ὁδόν udarim po drugem potu, izognem se komu, ogibljem se česa (τί NT), grem komu s pota τινά, zaidem τὸ χωλόν NT; b) izpreminjam se, τῶν λόγων sem drugih misli, tajim, govorim drugače nego poprej.

ἐκ-χράω 1. ion. zadostujem; pren. τινί všeč sem, ugajam komu. 2. poet. naznanjam, prorokujem.

ἐλασσόω, at. -ττόω (ἐλάσσων) 1. act. zmanjšujem, v nič devam, ponižujem NT, oškodujem koga v čem, oslabim koga τινός, τινά τι. 2. pass. manjšam se, slabšam se, ponižujejo me, sem manj vreden, imam ali trpim škodo v čem τινί; zaostajam za kom v čem τινός τινι, οὐδὲν ἐπί τινι ničesar nisem izgubil s kom; slabši sem, premagajo me, udam se πολέμῳ.

ἐλαττονέω sem manjši, imam manj NT.

ἐλαύνω, poet. ἐλάω [att. fut. ἐλῶ, ᾷς, aor. ἤλασα, pf. ἐλήλακα, pass. ἐλήλαμαι, aor. ἠλάθην, adi. verb. ἐλατέος – ep. praes. ἐλόω, inf. ἐλάαν, fut. ἐλάσσω, ἐλάω, aor. ἔλασ(σ)α, cj. 2 sg. ἐλάσῃσθα, iter. ἐλάσασκε, plpf. 3 pl. ἐληλάδατο (-λέδατο, -λέατο), ion. pf. ἐλήλασμαί, aor. pass. ἠλάσθην] I. trans. 1. gonim, ženem, poganjam, premikam ἵππους, ζεῦγος; vodim, peljem στρατόν, jašem ἵππον, vozim ἅρμα; ναῦν ladjam, jadram, ναῦς ἐλαυνομένη ladja, ki plove, οἱ ἐλαύνοντες veslači, κώπην veslam, ὁδόν hodim po poti. 2. a) odpeljem, odvedem βοῦς, μῆλα, λείαν; med. odpeljem zase τὶ ἔκ τινος; b) prepodim, iz-, preženem, odstranim τί τινος, τὶ ἔκ τινος iz česa, τινὰ γῆς, μίασμα χώρας; ἄγος izbrišem, poravnam (krivdo). 3. spravim v zadrego, stiskam, mučim, grdo ravnam s kom τινά τινι, ἄδην πολέμοιο, χεὶρ ὀδύνῃσι ὀξείῃς ἐλήλαται roko prešinjajo bolečine, λύπῃ ἐλαύνομαι žalost me prevzame, ὑπ' ἀνάγκης ἐλαύνομαι. 4. udarjam, sujem, ranim σκήπτρῳ τινά, κάρη τινὸς πρὸς γῆν treščim ob tla, πόντον ἐλάταις udarjam po morju z vesli, veslam, γαλήνην veslam po mirnem morju, τινὰ ξίφει, τινὰ ὦμον ranim koga na rami, δόρυ (ἔγχος) διὰ στήθεσφι porinem sulico skozi prsi, ὀιστός διὰ ζωστῆρος ἐλήλατο je prodrla skozi, οὐλήν vsekam rano, σταυρούς zabijem, τὰ πράγματα tiram državo v propast. 5. raztezam a) kujem ἀσπίδα, πτύχας; b) napravljam, gradim τάφρον, τεῖχος; c) pokosim ὄγμον; d) vzbujam, napravljam κολωόν. II. intr. 1. vozim se, jašem, korakam, potujem, veslam, plovem, jadram (dostaviti se mora namreč ἵππον, ἅρμα, ναῦν, στρατόν) ἀντίον grem nasproti, ἥκω ἐλαύνων prijašem, ἀνὰ κράτος v dir, skokoma. 2. πρόσω τινός napredujem v čem, ἐς πᾶσαν κακότητα pomikam se, grem do skrajne zlobe, ἐς τριβάς zavlačujem, odlašam, ἔξω τοῦ φρονεῖν sem blazen, ἐς κόρον ženem kaj do sita, do naveličanja.

ἔλδομαι, ἐέλδομαι dep. [Et. iz ϝελ-δο-; kor. wel, lat. volo, slov. volja, volim, velim; nem. wollen, Wille] ep. želim, zahtevam τινός, τί, hrepenim; pass. sem zaželen, dobrodošel (Il. 16. 494).

ἔλεγχος², ὁ 1. dokazovanje, dokazilo, dokaz λόγων, τῶνδε; ovrženje, ovržba, zavrnitev; εἰς ἔλεγχον χειρὸς ἔμολε dokazal je svojo pravico z roko, ἔλεγχον δίδωμι dokažem, ἔλεγχον παραδίδωμί τινι dam komu priliko, da ovrže mojo trditev, ἔλεγχον ἔχω dopuščam zavrnitev, dam se ovreči (posvariti). 2. poskušnja, presoja, preiskava, οἱ περὶ Παυσανίαν ἔλεγχοι o Pavzaniji, ἔλεγχον δίδωμι τοῦ βίου dam se preiskati, dajem odgovor od svojega življenja, εἰς ἔλεγχον ἐξιών ko sem vse presodil, ko imam skušnjo.

ἐλέγχω [fut. ἐλέγξω, aor. ἤλεγξα, pf. pass. ἐλήλεγμαι, aor. pass. ἠλέγχθην] 1. zasramujem, sramotim, pripravim v sramoto, zametam μῦθον, τί, τινά, ὑπέρ τινος zaradi česa. 2. karam, grajam, dolžim. 3. prepričam, dokažem, ovržem, pobijam kaj, ἐλέγχομαι διαβάλλων dokaže se mi, da sem obrekoval. 4. preiskujem, izkušam, izprašujem.

ἐλεέω (ἔλεος) pomilujem, usmilim se, τινά koga, τινός zaradi česa; pass. NT usmilijo se me, dosežem milost, sem pomiloščen.

ἐλευθερία, ἡ svoboda, prostost, δι' ἐλευθερίας ἐξῆλθον preril sem se do prostosti; neodvisnost, plemenitost (srca), blagodušnost.

ἐλ-λοχάω sem v zasedi, zalezujem koga, prežim na τινά.

ἐλπίζω [fut. ἐλπιῶ, aor. ἤλπισα, pf. ἤλπικα, aor. pass. ἠλπίσθην] 1. pričakujem, upam, nadejam se, zaupam, τῇ τύχῃ zanašam se na, z inf. fut., ὅπως, ὡς, ὅτι, NT ἐπί, εἴς τινα, ἐπί, ἔν τινι. 2. a) v skrbeh sem, bojim se inf. ali μή; b) slutim, mislim, menim z inf. praes. in aor.

ἐμ-βαίνω [gl. βαίνω, aor. ἐνέβην, ep. ἔμβην, cj. ἐμβέῃ, ἐμβήῃ, pt. pf. ἐμβεβαώς, poet. ἐμβεβώς, ep. 3 pl. plpf. ἐμβέβᾰσαν] 1. intr. a) stopim na (v) kaj, εἰς ναῦς, νηΐ, ἐν νηΐ na ladjo, ἵπποις, δίφροις, γῆς ὅρων na čigavo zemljo; pren. napotim se kam, lotim se česa, vzamem nase εἰς κίνδυνον, τῷ ἐπιτηδεύματι; b) stopam, hodim, grem po τινί; o konjih: potegnem, stopam, ἔμβητον naprej; pf. stojim na ἐπ' ἀπήνης, nahajam se v čem ἐν τοῖς δεινοῖς, pritrjen sem na čem κατά τι; c) prihajam odkod, stopim vmes (in oviram) ἀπό τινος. 2. trans. (aor. ἐνέβησα) spravljam, postavljam, nalagam na kaj μῆλα(v tmezi); εἰς φροντίδα spravljam v skrb.

ἐμ-μέμονα poet. pf. sem razdražen ali razburjen; ἐπί μοι ἄπλετον βάρος neizmerna žalost me tare.