Franja

εἰσ-έρχομαι med. (gl. ἔρχομαι) 1. vnidem, grem noter, vstopim, vderem εἴς τι, ἐπί τι, πρός τινα občujem s kom, obiskujem koga. 2. nastopim (na oder, pred sodnike), grem pred sodnijo, nastopim službo, τὴν γραφήν sem zatožen, ἐς τοὺς ἐφήβους sprejmejo me med efebe, εἰς σπονδάς sklenem zavezo, pristopim k zavezi. 3. prešine, obide, loti se me kaj, pride mi kaj na misel.

εἴσ-κειμαι pf. pass. k εἰσ-τίθημι ležim v čem, položen sem v (na) ladjo.

εἰσ-οράω [gl. ὁράω; fut. εἰσ-όψομαι, aor. -εῖδον; ep. praes. -ορόωσι, -ορόων; med. -ορόωντο, inf. -οράασθαι; aor. εἴσιδον, inf. εἰσιδέειν; ion. εἰσ-ορέω] 1. gledam (začudeno ali spoštljivo), pogledujem, opazujem, motrim, zagledam, oziram se na εἰς τὴν μαντικήν, εἰσοράασθαι na pogled; πρὸς χάριν βορᾶς poželjivo gledam po; pogosto s pt. v acc. ali gen. παῖδα στείχοντα, ὡς ἕρποντος εἰσορᾷς ἐμοῦ vidiš, da sem pripravljen za odhod. 2. premišljujem, preudarjam, spoznam, občudujem θεὸν ὡς; o bogovih: ne puščam brez kazni θεοὶ γὰρ εὖ μέν, ὀψὲ δ' εἰσορῶσι. 3. med. = act.

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἐκ-θαρρέω sem zelo pogumen, poln zaupanja.

ἐκ-κατεῖδον ep. dor. [pt. ἐκκατιδών] pogledal sem s česa τινός.

ἔκ-κειμαι d. m. 1. (o otrocih) izpostavljen sem. 2. padel sem iz česa, ležim zunaj, πιμελῆς brez (ovoja) masti.

ἐκ-κρέμαμαι pass. držim se koga, udan sem komu NT.

ἐκ-κρεμάννῡμαι med. oprijemljem se koga, udan sem komu.

ἐκ-λιπαίνομαι pass. postajam masten, sem pognojen.

ἐκ-λωβάομαι pass. poet zelo sem razžaljen τί.

ἐκ-πέμπω 1. act. vun pošiljam, odpošiljam, odpuščam, spremljam τινός, ἔκ τινος, izganjam, preganjam, prepodim, γυναῖκα odslavljam, zavržem; σ' ἐκτὸς πυλῶν ἐξέπεμπον vun sem te klicala. 2. med. odpuščam, odpošiljam od sebe, kličem vun k sebi; poet. = act. izganjam, iztiram, γῆς iz dežele. 3. pass. poet. umiram.

ἐκ-πίμπλημι 1. polnim, napolnim, izpolnim νόμον, dovršim τὴν μοῖραν, uresničim τὴν φήμην τοῦ ὀνείρου, izpopolnjujem τὸ ἐλλεῖπον, τὸ ἱππικόν. 2. napasem, nasitim, izpolnim ὄμματα, φιλονικίαν, γνώμας, prehodim ὁδόν; pass. nasitim se, sem sit τινί. 3. poravnam, pokorim se za ἁμαρτάδα. 4. prestanem, prebijem κίνδυνον.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκποδών adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.

ἐκ-πριάμην (samo aor.) odkupil sem.

ἐκ-τείνω [pf. pass. ἐκτέταμαι], poet. ἐκ-τανύω [aor. ἐξετάνυσα, ep. σσ, pass. ἐξετανύσθην] 1. raz-, iztegujem, zleknem, razpenjam, razprostiram, napenjam, πᾶσαν προθυμίαν trudim se na vso moč: περιπάτους podaljšujem, λόγον obširno govorim o čem, ἵππον izpodbadam, στρατόν razprostrem, potegnem v širino; pass. ἐκτέταμαι sem napet, raztegnjen, φοβερὰν φρένα s strahom pričakujem, χρόνος ἐκτέταται čas je potekel, φάλαγξ razprostira se, razširja se,. 2. mečem ob tla, pobijam, podiram na tla, (u)morim; pass. a) stegnem se, zleknem se, zvalim se na tla, ἐκταθείς zleknjen; b) umrjem.

ἐκ-τρέπω, ion. ἐκ-τράπω 1. act. a) odvračam, podim (sc. ἐκ τῆς ὁδοῦ), obračam, bežim pred kom τινί; ἀσπίδας θύρσοις bežim s ščiti pred tirzi; b) zadržujem, oviram τινά; c) ὕδωρ odvajam, πρός τι kam. 2. pass. z aor. med. a) obračam se od česa (NT εἴς τι k čemu), krenem v stran, ὁδόν udarim po drugem potu, izognem se komu, ogibljem se česa (τί NT), grem komu s pota τινά, zaidem τὸ χωλόν NT; b) izpreminjam se, τῶν λόγων sem drugih misli, tajim, govorim drugače nego poprej.

ἐκ-χράω 1. ion. zadostujem; pren. τινί všeč sem, ugajam komu. 2. poet. naznanjam, prorokujem.

ἐλασσόω, at. -ττόω (ἐλάσσων) 1. act. zmanjšujem, v nič devam, ponižujem NT, oškodujem koga v čem, oslabim koga τινός, τινά τι. 2. pass. manjšam se, slabšam se, ponižujejo me, sem manj vreden, imam ali trpim škodo v čem τινί; zaostajam za kom v čem τινός τινι, οὐδὲν ἐπί τινι ničesar nisem izgubil s kom; slabši sem, premagajo me, udam se πολέμῳ.