Franja

Zadetki iskanja

  • zíd mur moški spol , muraille ženski spol ; (stena) paroi ženski spol

    Kitajski zid la Grande Muraille
    ločilni zid cloison ženski spol, paroi de séparation
    mestni zid murs de la ville, (mur d')enceinte ženski spol
    opečni zid mur en briques
    oporni zid mur de soutènement
    požarni zid mur coupe-feu
    prečni zid mur transversal
    zvočni zid mur du son
    zid solza (v Jeruzalemu) Mur des lamentations
    vino od zida vin moški spol de derrière les fagots
    hoče z glavo skozi zid il veut donner de la tête contre le mur, il veut se cogner la tête contre le mur, il veut l'impossible
  • zidariti glagol
    (opravljati gradbena dela) ▸ kőműveskedik
    Zraven sem tudi zidaril; nekaj hiš sem sezidal od temelja do strehe. ▸ Kőműveskedtem is; néhány házat felépítettem az alapoktól kezdve a tetőig.
  • zijáti (-ám) imperf.

    1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
    rana zija la ferita è aperta

    2. aprirsi:
    pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

    3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
    kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

    4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

    5. pejor. urlare, strillare:
    kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
    zijati nad kom sgridare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
    zijati v časopis leggere il giornale
    pren. zijati v zrak bighellonare
    zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
    PREGOVORI:
    čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole
  • zijáti mirar con la boca abierta; mirar cayéndose la baba

    zijati koga mirar boquiabierto a alg
    zijati od začudenja llevarse la sorpresa de su vida
  • zjásniti (-im)

    A) perf.

    1. spiegare, chiarire

    2. chiarificare, esemplificare, puntualizzare

    B) zjásniti se (-im se) perf. refl.

    1. capire, comprendere; avvedersi:
    nenadoma se mu je zjasnilo, kaj hočejo od njega ad un tratto capì cosa si voleva da lui

    2. chiarirsi
  • zlepljen [é] (-a, -o) verklebt (od potu schweißverklebt), zusammengeklebt; Klebe- (mesto die Klebestelle)
    biti zlepljen [aneinanderkleben] aneinander kleben, verklebt sein
  • zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

    1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
    kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

    2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
    zlesti v vodo calarsi in acqua
    zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    3. scivolare:
    očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

    4. pren. (izleči se) uscire:
    iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
    pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
    zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
    zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
    pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
    zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
    veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
    pog. zlesti skupaj svenire
    od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
    zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
    zlesti iz postelje alzarsi
    zlesti iz težav superare le difficoltà
    zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
    znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
    zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
    zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
    zlesti v dve gube ingobbirsi
    zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
    visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi
  • zlò evil; ill; harm; mischief

    delati zlò to do evil
    izogibati se zlu to keep out of mischief
    vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
    ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
    iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
    od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
    snovati zlò to mean mischief
    moji posli gredo po zlu my business is going downhill
    želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
    to je potrebno zlò that is a necessary evil
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
  • zmága victoire ženski spol , triomphe moški spol

    zmaga po točkah (šport) victoire aux points
    Pirova zmaga (figurativno) victoire à la Pyrrhus
    pomorska zmaga victoire navale
    pijan od zmage enivré de sa victoire, grisé par la victoire, ivre de succès
    slavolok zmage arc moški spol de triomphe
    doseči zmago nad kom remporter la victoire sur quelqu'un, triompher de quelqu'un
  • zmága victoria f ; triunfo m

    Pirova zmaga victoria pírrica
    pomorska zmaga victoria naval
    pijan od zmage ebrio de la victoria (ali del triunfo)
    slavolok zmage monumento m conmemorativo de una victoria
    doseči zmago obtener (ali alcanzar ali conseguir ali ganar) la victoria; vencer; triunfar
  • zmagoslavj|e srednji spol (-a …) der Triumph (tudi figurativno), der Siegerstolz
    pijan od zmagoslavja siegestrunken
  • zmanjševanec samostalnik
    matematika (število, od katerega odštevamo) ▸ kisebbítendő
  • zméšati to mix (z with); to mingle (with); (spraviti v nered) to disorder, to disarrange, to muddle (up); (zbegati) to confuse, to confound, to puzzle

    zméšati komu glavo (figurativno) to perplex, to baffle, to turn someone's head
    zméšati se to mix, to mingle
    zmešalo se mu je (figurativno) he's gone out of his mind, he's gone mad; he (has) lost his reason, he is mentally deranged
    zmešalo se mu je od preobilnega dela his brain is fuddled (ali befuddled) with overwork
    se ti je zmešalo? are you out of your senses?
    od samega premišljevanja (tuhtanja) se mu bo zmešalo all this brooding (ali thinking, rumination) will drive him mad
  • zmnožiti glagol
    (pri računanju) ▸ szoroz
    Zmnoži z 2 vsa števila od 16 do 30. ▸ Szorozz be kettővel minden számot 16-tól 30-ig.
  • zmóči (zmórem) perf.

    1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
    zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
    od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
    ljubezen zmore vse l'amore può tutto
    stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
    kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
    vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
    pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

    2. aver ragione di, vincere:
    zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno
  • zmóten erroneous; mistaken; wrong; incorrect

    zmótni nazori error of judgment
    zelo zmótno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
  • zmráziti (-im)

    A) perf.

    1. impers. sentire freddo, infreddolirsi; rabbrividire:
    od strahu ga je zmrazilo rabbrividì dallo spavento

    2. pren. raggelare, far rabbrividire

    B) zmráziti se (-im se) perf. refl. raffreddarsi:
    proti jutru se zrak zmrazi verso il mattino l'aria si raffredda
  • zmúzniti se escurrirse; deslizarse; calarse (skozi por) ; (odtegniti se obveznosti) rehuir (ali substraerse) a una obligación ; fam escurrir el bulto

    zmuzniti se od odgovornosti eludir las responsabilidades; voj (zabušavati) emboscarse
  • značaj moški spol (-a …)

    1. človeka: der Charakter, die Natur
    oblikovanje značaja die Charakterbildung
    to je odvisno od značaja das ist Charaktersache
    po značaju charakterlich

    2. figurativno der Charakter, das Gepräge, die Natur; (blagovni Warencharakter, individualni Individualcharakter, simbolni Symbolcharakter, sistemski Systemcharakter, fetiša Fetischcharakter)
    biti zaupnega značaja einen vertraulichen Charakter haben
    bolj praktičnega značaja mehr praktischer Natur