zíd mur moški spol , muraille ženski spol ; (stena) paroi ženski spol
Kitajski zid la Grande Muraille
ločilni zid cloison ženski spol, paroi de séparation
mestni zid murs de la ville, (mur d')enceinte ženski spol
opečni zid mur en briques
oporni zid mur de soutènement
požarni zid mur coupe-feu
prečni zid mur transversal
zvočni zid mur du son
zid solza (v Jeruzalemu) Mur des lamentations
vino od zida vin moški spol de derrière les fagots
hoče z glavo skozi zid il veut donner de la tête contre le mur, il veut se cogner la tête contre le mur, il veut l'impossible
Zadetki iskanja
- zidariti glagol
(opravljati gradbena dela) ▸ kőműveskedik
Zraven sem tudi zidaril; nekaj hiš sem sezidal od temelja do strehe. ▸ Kőműveskedtem is; néhány házat felépítettem az alapoktól kezdve a tetőig. - zijáti (-ám) imperf.
1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta
2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio
3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete
4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso
5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole - zijáti mirar con la boca abierta; mirar cayéndose la baba
zijati koga mirar boquiabierto a alg
zijati od začudenja llevarse la sorpresa de su vida - zjásniti (-im)
A) perf.
1. spiegare, chiarire
2. chiarificare, esemplificare, puntualizzare
B) zjásniti se (-im se) perf. refl.
1. capire, comprendere; avvedersi:
nenadoma se mu je zjasnilo, kaj hočejo od njega ad un tratto capì cosa si voleva da lui
2. chiarirsi - zlepljen [é] (-a, -o) verklebt (od potu schweißverklebt), zusammengeklebt; Klebe- (mesto die Klebestelle)
biti zlepljen [aneinanderkleben] aneinander kleben, verklebt sein - zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti
1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso
2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero
3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso
4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi - zlò evil; ill; harm; mischief
delati zlò to do evil
izogibati se zlu to keep out of mischief
vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
snovati zlò to mean mischief
moji posli gredo po zlu my business is going downhill
želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
to je potrebno zlò that is a necessary evil - zlódej (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!
2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo
3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)
4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!
5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua
6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo
7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!
8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto
9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo - zmága victoire ženski spol , triomphe moški spol
zmaga po točkah (šport) victoire aux points
Pirova zmaga (figurativno) victoire à la Pyrrhus
pomorska zmaga victoire navale
pijan od zmage enivré de sa victoire, grisé par la victoire, ivre de succès
slavolok zmage arc moški spol de triomphe
doseči zmago nad kom remporter la victoire sur quelqu'un, triompher de quelqu'un - zmága victoria f ; triunfo m
Pirova zmaga victoria pírrica
pomorska zmaga victoria naval
pijan od zmage ebrio de la victoria (ali del triunfo)
slavolok zmage monumento m conmemorativo de una victoria
doseči zmago obtener (ali alcanzar ali conseguir ali ganar) la victoria; vencer; triunfar - zmagoslavj|e srednji spol (-a …) der Triumph (tudi figurativno), der Siegerstolz
pijan od zmagoslavja siegestrunken - zmanjševanec samostalnik
matematika (število, od katerega odštevamo) ▸ kisebbítendő - zméšati to mix (z with); to mingle (with); (spraviti v nered) to disorder, to disarrange, to muddle (up); (zbegati) to confuse, to confound, to puzzle
zméšati komu glavo (figurativno) to perplex, to baffle, to turn someone's head
zméšati se to mix, to mingle
zmešalo se mu je (figurativno) he's gone out of his mind, he's gone mad; he (has) lost his reason, he is mentally deranged
zmešalo se mu je od preobilnega dela his brain is fuddled (ali befuddled) with overwork
se ti je zmešalo? are you out of your senses?
od samega premišljevanja (tuhtanja) se mu bo zmešalo all this brooding (ali thinking, rumination) will drive him mad - zmnožiti glagol
(pri računanju) ▸ szoroz
Zmnoži z 2 vsa števila od 16 do 30. ▸ Szorozz be kettővel minden számot 16-tól 30-ig. - zmóči (zmórem) perf.
1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
ljubezen zmore vse l'amore può tutto
stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno
2. aver ragione di, vincere:
zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno - zmóten erroneous; mistaken; wrong; incorrect
zmótni nazori error of judgment
zelo zmótno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him - zmráziti (-im)
A) perf.
1. impers. sentire freddo, infreddolirsi; rabbrividire:
od strahu ga je zmrazilo rabbrividì dallo spavento
2. pren. raggelare, far rabbrividire
B) zmráziti se (-im se) perf. refl. raffreddarsi:
proti jutru se zrak zmrazi verso il mattino l'aria si raffredda - zmúzniti se escurrirse; deslizarse; calarse (skozi por) ; (odtegniti se obveznosti) rehuir (ali substraerse) a una obligación ; fam escurrir el bulto
zmuzniti se od odgovornosti eludir las responsabilidades; voj (zabušavati) emboscarse - značaj moški spol (-a …)
1. človeka: der Charakter, die Natur
oblikovanje značaja die Charakterbildung
to je odvisno od značaja das ist Charaktersache
po značaju charakterlich
2. figurativno der Charakter, das Gepräge, die Natur; (blagovni Warencharakter, individualni Individualcharakter, simbolni Symbolcharakter, sistemski Systemcharakter, fetiša Fetischcharakter)
biti zaupnega značaja einen vertraulichen Charakter haben
bolj praktičnega značaja mehr praktischer Natur