Franja

Begriffsvermögen, das, sposobnost dojemanja; das geht über mein Begriffsvermögen tega ne morem razumeti

beh inter. pog. prav, res je; no, torej:
beh! fate voi prav, vi odločite
beh, che ve ne sembra? no, kaj pravite?, kaj se vam zdi?

behagen prijati, goditi; nicht behagen ne biti všeč, ne iti v račun

behalten^* obdržati (für sich zase), die Geduld, Nerven, einen klaren Kopf: ohraniti; zu Tisch, zum Essen: zadržati; er behielt von einer Krankheit/einem Unfall ... bolezen/nesreča mu je pustila ...; ne izgubiti; etwas im Auge behalten ne izgubiti iz oči; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma; sich in Gewalt behalten ne izgubiti oblasti nas seboj

Beherrschung, die, obvladanje, obvladovanje; die Beherrschung verlieren ne obvladati se več

beieinandersein^*, beieinander sein* biti skupaj; (bei Verstand sein) nicht beieinandersein ne biti pri pravi (pameti)

Bein, das, (-/e/s, -e) noga (auch bei Tischen, Stühlen usw., als Körperteil) (Knochen) kost; (Hosenbein) hlačnica; auf den Beinen sein biti na nogah; sich die Beine vertreten sprehoditi se; sich auf die Beine machen odpraviti se; jemandem Beine machen nagnati (koga); die Beine in die Hand/unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge; Beine bekommen/kriegen dobiti noge; sich kein Bein ausreißen ne pretegniti se; auf die Beine stellen postaviti na noge ( tudi figurativ ); auf die Beine bringen spraviti na noge, dvigniti na noge; auf die Beine helfen pomagati na noge; jemandem ein Bein stellen podstaviti (komu) nogo; etwas am Bein haben/ jemandem am Bein hängen bremeniti, obremenjevati (koga); sich etwas ans Bein hängen obremeniti se z; schwach auf den Beinen sein biti slab, oslabljen; auf schwachen Beinen na šibkih nogah; auf die Beine fallen pasti na noge, znajti se; jemandem in die Beine fahren prestrašiti (koga), iti do kosti; mit einem Bein in... z eno nogo v (grobu, zaporu ...)

beirren odvrniti, zmesti; (abbringen von) odvrniti od; sich beirren lassen pustiti se odvrniti od (česa), pustiti se dekoncentrirati; sich nicht beirren lassen ne dati se motiti

beisammen skupaj, dicht beisammen tesno skupaj; seine Sinne beisammen haben biti pri sebi; nicht ganz beisammen sein ne počutiti se dobro, figurativ ne biti pri pravi

bekleckern popackati (mit z); sich nicht mit Ruhm bekleckern ne proslaviti se

bél (-a -o)

A) adj.

1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca

2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco

bèlāj -ája m (t. bela, ar.)
1. nesreča, nezgoda: a drugi je belaj što nemam para; veliki me belaj snašao
2. ekspr. vrag, hudič: koji belaj tebe donese?
3. žeženi belaj ekspr. žganje
4. spolja kalaj a iznutra belaj zunanjemu videzu ne ustreza notranjost

Belén Betlehem

belén m jaslice; hrup, zmešnjava; čenčanje, čenče
es un Belén je zapletena zadeva
estar en Belén ne biti pri stvari
meterse en belenes v nevarno zadevo se spustiti

belìč (novčič) céntimo m ; A centavo m

še prebitega beliča ne imeti no tener ni un céntimo; no tener ni (una perra) gorda; no tener blanca, estar sin blanca

belieben ljubiti se (komu) (es beliebt mir nicht ne ljubi se mi); želeti, wie Sie belieben kot želite; wenn's beliebt če želite

believe [bilí:v]

1. prehodni glagol
verjeti, zaupati (komu)

2. neprehodni glagol (in v)
verjeti; misliti, domnevati

to make believe hliniti, pretvarjati se, delati se
to believe in smatrati za dobro, koristno
I believe so zdi se, da je tako
I believe not mislim, da ne
ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjamete

beliti, beliti¹ [é] (belim) pobeliti (narediti belo) bleichen, bläuen; zidove: streichen, weißigen, tünchen; (odstraniti skorjo) entrinden
figurativno beliti, beliti si glavo (zaradi) sich den Kopf zerbrechen (über)
ne beliti si glave (zaradi) sich kein Kopfzerbrechen machen (über)

béliti blanquear ; (z apnom) encalar

beliti si glavo romperse la cabeza
zaradi tega si ne belim glave todo eso me tiene sin cuidado

bel kot kreda frazem
1. (zelo bel) ▸ hófehér
Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

2. (zelo bled) ▸ falfehér
Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
Sopomenke: bled kot kreda

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica