Franja

žólč (-a) m

1. anat. bile, fiele

2. pren. bile, fiele;
žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
bled od žolča verde dalla bile
med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
žolč ga zvija ha attacchi di bile
zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce

žréb lot

z žrébom by lot
žréb ga je določil the lot fell upon him
žréb odloči the draw decides
žréb naj odloči med nama! let us draw lots!
vleči, vreči žréb za... to draw, to cast lots for...

žrt|ev² ženski spol (-ve …) vojne, nesreče, hudodelstva: das Opfer (nezgode Unfallopfer, plazu Lawinenopfer, preminula med reševanjem Bergeopfer, Bergungsopfer, prometa Verkehrsopfer, napada z napalmom Napalmopfer, vojne Kriegsopfer, vojnih operacij Opfer von Kriegshandlungen, zakasnela Spätopfer)
smrtna žrtev Todesopfer, der -tote
(prometa Verkehrstote, nezgode Unfalltote, vojne Kriegstote)
žrtev poškodb pri/v … der -verletzte
(vojni Kriegsverletzte)
skrb za žrtve vojne die Kriegsopferfürsorge
skrb za žrtve nacističnega režima die Opferfürsorge
pokojnina za žrtve nacizma die Opferrente

ἀγνωσία, ἡ neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, neslavnost, διὰ τὴν ἀλλήλων ἀ. ker se med seboj niso poznali.

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἅμ-ιππος 2 uren (hiter) kakor konj Βορεάς; οἱ ἅ. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφί-ᾰλος 2 (ἅλς) od morja obdan, med dvema morjema ležeč.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀναδασμός, ὁ nova delitev, razdelitev (dežele med naselnike).

ἀνάσσω (ἄναξ) [fut. ἀνάξω, aor. ἤναξα] 1. act. a) sem vladar, gospodar, vladam nad kom, kraljujem τινί, τινός, μετά, ἔν τισιν; Τρώεσσιν τιμῆς uživam med Tr. čast kot vladar, gospodujem nad Tr.; b) upravljam, vodim στρατηγίης. 2. med. kraljujem. 3. pass. sem v oblasti koga σκῆπτρον παρά τινι.

ἀνα-φαίνω [aor. ἀνέφηνα, NT ἀνέφᾱνα] 1. act. a) storim, da se kaj zasveti, netim, kurim; b) razodevam, pokazujem, naznanjam, (pri)javljam; ἐπεσβολίας drzno besedičim, Ὀδυσσέα izdam, da je O. (med Trojanci); ἀναφαίνει ἐκφὺς δράκοντας kaže, da izhaja iz zmaja; ἀναφανῶ σε ὀνομάζειν oznaniti hočem, da te morajo tako imenovati. 2. pf. ἀναπέφηνα in pass. a) prikazujem se iznova na površje, pritekam iznova (izpod zemlje), pokažem se, nastopim NT; s pt. očividno je, da; b) NT ἀναφανέντες ko smo zagledali.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.

ἀριθμέω (ἀριθμός) [fut. ἀριθμήσομαι (pass.), inf. aor. pass. ep. ἀριθμηθήμεναι] 1. štejem, na-, seštevam, δίχα razdelim na dva enaka dela; pass. dam se (pre)šteti; med. štejem (tiho) pri sebi. 2. štejem med, prištevam k τινῶν, εἴς τινας.

ἀριστεύω [impf. iter. ἀριστεύεσκεν] 1. sem prvi, najboljši, odlikujem se, τινός med (pred); prekašam koga, τινί v čem; zmagujem; γνώμη ἀριστεύει mnenje obvelja ali prodre. 2. pridobivam, dobivam (kot) nagrado, τὰ πρῶτα dobim prvo nagrado.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

Ἀστερίς, ίδος, ἡ otok med Itako in Kefalenijo.

αὐλών, ῶνος, ὁ, poet. tudi ἡ (αὐλός) rov, jarek, globel, prekop, vodovod, morska ožina, dolina; πόντιοι αὐλῶνες morje med otoki.