Franja

Cosmus -ī, m Kozem, slavni zeliščar in mazilar v Rimu: Mart., Iuv. Od tod adj. Cosmiānus 3 Kozmov = pridobljen od Kozma: ampullae Mart.; kot subst. Cosmiānum -ī, n (sc. unguentum) Kozmovo dišeče mazilo: Mart.

cospirare v. intr. (pres. cospiro)

1. kovati zarote; zarotiti se (tudi ekst.):
tutto sembrava cospirare contro di lui zdelo se je, kot da se je vse zarotilo zoper njega

2. pren.
cospirare a prispevati, pripomoči k

cossus -ī, m kukec, pišč, tudi vrbar, vrbov zavrtač: Plin., Veg. — Soobl. cossis -is, m: Plin., Plin. Val. — Kot nom. propr. Cossus -ī, m Kos, priimek Kornelijevega rodu. Poseb.

1. A. Cornelius Cossus Maluginensis Avel Kornelij Kos Maluginenz (Maluški), kot konzul l. 428 je v boju ubil vejskega kralja Tolumnija; tribunus militum consulari potestate l. 426: L., V., Pr., Val. Max.

2. njegov istoimenski sin je kot diktator l. 385 zadušil Manlijev upor: L.

3. P. Corn. Rutilus Coss. Publij Korn. Rutil Kos, večkrat tribunus militum consulari potestate, je kot diktator l. 408 premagal Volske pri Anciju: L.

4. A. Corn. Coss. Arvīna Avel Korn. Kos Arvina, l. 439 magister equitum pod diktatorjem Titom Manlijem Torkvatom, kot konzul l. 343 je premagal Samnijce ter nad njimi triumfiral, l. 332 je bil drugič konzul, l. 322 diktator: L.

5. P. Corn. Coss. Arvīna Publij Korn. Kos Arvina, kot konzul l. 306 je premagal Samnijce, l. 293 cenzor, l. 288 drugič konzul: L.

6. nekega Klavdija (napačno nam. Kornelija) Kosa omenja T. (Hist. I, 69). — V pl.: Cossi et Servilii Sen. ph., ex familia Cossorum T.

costituire

A) v. tr. (pres. costituisco)

1. ustanoviti, ustanavljati; osnovati; oblikovati:
costituire una società ustanoviti družbo

2. sestaviti, sestavljati; tvoriti:
la commissione è costituita da tre membri komisijo sestavljajo trije člani

3. biti; predstavljati:
lo studio costituisce il suo unico interesse študij je njegova edina skrb

4. imenovati, postaviti (za):
costituire qcn. erede koga postaviti za dediča

B) ➞ costituirsi v. rifl. (pres. mi costituisco)

1. oblikovati se; organizirati se

2. pravo nastopiti (kot):
costituirsi parte civile nastopiti kot privatni tožnik

3. predati se (oblastem)

costumbre ženski spol navada, šega

de costumbre navadno, po navadi
según costumbre, como de costumbre kot po navadi; po uzancah
que es costumbre de comprar kar se navadno kupuje
tomar la costumbre de navaditi se na
la costumbre es otra (ali una segunda) naturaleza navada je železna srajca
la costumbre hace ley navada je zakon
costumbres pl šege, običaji
novela de costumbres nravstveni roman

costumer [kɔstüme] verbe transitif (pre)obleči, kostimirati

costumer un enfant en page obleči otroka kot paža

cothurnātus (coturnātus) 3 (cothurnus)

1. s koturni opremljen, v koturne obut, v koturnih: Sen. ph. (o tragedih); kot subst. cothurnātī -ōrum, m igralci v žaloigrah (tragedijah), tragedi: Sen. ph.

2. pren. tragičen = tragediji primeren, vzvišen, vznesen, visokoleteč: deae, Lycophron, rates O., grande cothurnati … Maronis opus Mart., scelera Lact., sermo Macr. Od tod adv. komp. cothurnātius bolj tragično vzneseno, bolj tragično visokoleteče: cum c. stilus procederet lacrimosus Amm.

cōticula -ae, f (demin. cōs) brusek, ôslica,

1. kot preizkusni kamen ali zlatarska ôslica (βάσανος): Plin. (XXXIII, 8, 43).

2. kot mlinski kamen ali ročni možnarček (v zdravilstvu): Plin. (XXXI, 9, 45), Isid.

cōtto

A) agg.

1. kuhan; pečen; žgan:
cadere come una pera cotta pren. pasti kot zrela hruška; pustiti se naivno ogoljufati, prevarati
chi la vuol cotta e chi cruda pren. kolikor ljudi, toliko čudi; vsakdo po svoje misli
farne di cotte e di crude pren. hudih skuhati
innamorato cotto noro zaljubljen, zatreskan

2. ožgan

3. pren. izčrpan, onemogel

B) m

1. kar se kuha; kuhana jed

2. opeka; žgana glina

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal

courant [kurɑ̃] masculin tok, struja

él (courant électrique) električni tok; tekoči mesec; prepih; figuré potek(anje), tek
au courant de la branche strokovnjaški
dans le courant du mois v teku (tega) meseca, v tem mesecu
courant aérien zračni tok
courant d'air prepih
courant alternatif, continu, polyphasé, triphasé izmenični, istosmerni, večfazni, trifazni tok
courant d'eau, marin, sous-marin vodni, morski, podmorski tok
courant faible, lumière šibki tok
courant fort, force jaki tok
courant du marché tržna cena
courant de population gibanje prebivalstva
courant de basse, de haute tension tok nizke, visoke napetosti
consommation féminin, économie féminin de courant poraba toka, varčevanje s tokom
coupure féminin de courant prekinitev, zapora toka
prise féminin de courant (él) priključek, stikalo
couper, interrompre le courant prekiniti, izključiti tok
être au courant de quelque chose vedeti za kaj, biti na tekočem o čem; spoznati se na kaj, biti vešč česa
se laisser aller au courant du monde (figuré) plavati s tokom (časa, ljudi)
mettre au courant poučiti o, informirati, orientirati; uvesti v
remonter le courant (figuré) plavati proti toku, reagirati
suivre le courant iti za tokom, delati kot drugi
tenir quelqu'un au courant sproti koga obveščati

courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

tu me cours na živce mi greš
en courant v naglici, na hitro
arriver en courant priteči
par le temps qui court v sedanjih razmerah
le mois qui court tekoči mesec
faire courir un bruit širiti govorico
courir sa chance poskusiti srečo
courir les bals hoditi po plesih
courir le cachet dajati privatne lekcije
courir les champs potepati se
courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
courir après une femme letati za žensko
courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
courir après quelqu'un loviti koga
j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
courir la mer križariti po morju
courir le monde potovati po svetu
courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
courir au nord jadrati, pluti proti severu
courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
un livre qui court les rues banalna knjiga
courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
(populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!

cousiner [kuzine] verbe transitif bratranec reči (quelqu'un komu)

cousiner avec quelqu'un ravnati s kom kot z bratrancem, familiarno ga obiskovati; verbe intransitif dobro se razumeti; živeti na tuj račun, biti prisklednik

cousu, e [kuzü] adjectif sešit; pokrit (de z); brezast; familier zelo mršav, tanek

cousu main ročno šivan
cousu à la selle kot pribit na sedlu
cousu de petite vérole kozav
joues féminin pluriel cousues upadla lica
être cousu d'or plavati v zlatu, biti zelo bogat
être cousu aux jupes de sa mère vedno se držati matere za krilo

coutume [kutüm] féminin navada, običaj, šega; raba

(comme) de coutume (kot) po navadi
selon ma coutume po moji navadi
us masculin pluriel et coutumes šege in navade
avoir coutume imeti navado
passer en coutume preiti v navado
une fois n'est pas coutume (proverbe) enkrat ni nobenkrat
par coutume iz navade

crassipēs -pedis (crassus in pēs) debelonog; le kot priimek Furijevega rodu, npr.: Furius Crassipes Ci. ep. Furij Krasiped (Debelonogi), Ciceronov zet; M. Furius Crassipes L. Mark Furij Krasiped, pretor.

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

crāstinus 3 (crās; prim. diūtinus)

1. jutranji, jutrišnji: diurna stella crastina Pl., crastinus dies Pl., Ci. ep., Petr., crastina dies Pr., die crastinā L., Ambr. jutri = die crastinī (star. abl. temporis, kontr. iz crastinoi = crastino) Pl., Gell., Macr.; pesn.: crastina Aurora, hora, lux V., tempora H., Cynthius O., ignis Val. Fl., quies Lucan., dapes, egestas Mart.; po grščini kot atrib. (z adv. pomenom) pri delujoči osebi: emensusque iugum die sub uno Flavum crastinum aspicis Triobrem Sid.; subst. crāstinus -ī, m (sc. dies) jutrišnji dan: cenant tamquam crastinum desperent Sen. rh., nemo tam divos habuit faventes, crastinum ut posset sibi polliceri Sen. tr., crastini neglegens Sen. ph., ex crastino pendēre Sen. ph.; poseb. in crastinum na jutri, na jutrišnji dan, npr. vocare aliquem Pl., differe aliquid Ci., N., pervenire Q.; kot adv. abl. crastinō na jutrišnji dan, jutri: Ap., Gell., Min.

2. pren. = bodoči, prihodnji: subnascente crastino fructu Plin., sera nimis vita est crastina: vive hodie Mart., quid crastina volveret aetas, scire nefas homini Stat. — Kot nom. propr. Crāstinus -ī, m Krastin, npr.: L. Crastinus Lucij Krastin, odsluženi Cezarjev centurion: C., Lucan., Fl.

crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.

crawl² [krɔ:l] samostalnik
lazenje, plazenje; počasna hoja
šport kravl
sleng lazenje od gostilne do gostilne

to go at a crawl komaj se pomikati, lesti kot polž