Franja

éloigné, e [elwanje] adjectif oddaljen; daljen (sorodnik)

parents masculin pluriel éloignés daljni sorodniki
souvenirs masculin pluriel éloignés daljni spomini
cela arrivera dans un avenir éloigné to se bo zgodilo v daljni bodočnosti
être éloigné de son compte (figuré) uračunati se, ušteti se
je ne suis pas éloigné de croire que ... skoraj bi verjel, da ...
c'est encore bien éloigné to je še daleč
remettre à une date éloignée odgoditi na pozneje

ēlonginquō -āre (ē in longinquus) oddaljiti se; z acc. se in brez njega: Ambr.

ēlongō -āre -āvī (—) (ē in longus)

1. trans. oddaljiti (oddaljevati): auxilium suum Vulg.

2. intr. oddaljiti (oddaljevati) se: Ambr.

éloquent, e [elɔkɑ̃, t] adjectif zgovoren; povedan z govorniškim darom; figuré ki mnogo pove; jasno izražen

élu, e [elü] adjectif izvoljen, izbran; masculin, parlement poslanec; masculin, féminin izvoljenec, -nka; religion izvoljenec; (religion)

le peuple élu (od Boga) izbrano ljudstvo

ēlūcificō -āre (ē in lūcificus) luči rešiti koga, oslepiti koga: Lab. fr.

ēlūcus -ī, m (po ljudski etimologiji iz ē in lūx, a verjetno sor. z ālūcinārī) tisti, ki prebedi noč, sanjač: Gell., Tert.

ēlumbis -e (ē in lumbus)

1. pass. polomljen v ledjih: P. F.; pren. (o govorniku): Cicero … fractus atque elumbis Brutus ap. Ci.; (o duhu): animus elumbis Prud. oslabel.

2. act. slabeč, mrtveč: virus Prud.

ēluō -ere -luī -lūtum (ē in lavere)

1. izprati (izpirati), odprati, oprati, izmi(va)ti, umi(va)ti: Cels., Col., Plin., patinas Pl., argentum (= vasa argentea) Pl., colorem Lucr., Q., corpus O., centurionum profusus sanguis eluitur Ci.; pren. iztrebiti, izbrisati, zatreti, odpraviti: peregrina omnia Pl., amoris maculam Pl., cum te maculas furtorum … tuorum sociorum innocentium sanguine eluere arbitrabare Ci., amicitias usūs remissione eluere Ci. polagoma razdreti, severitate iudicandi sordīs eluet Ci., eluere libidinem Ci., infectum eluitur scelus V., elue crimen O., vitia eluere Q.; pesn.: cadus amara curarum eluere efficax H. odpraviti, pregnati.

2. čistiti, očistiti (očiščevati) česa: vestimenta luto Luc., eluta alica Cael. izluščeno; pren.: eluere mentem Lact., maculatas crimine mentes Sil.

3. tako rekoč očistiti česa = iztrebiti, spraviti iz česa: Scythica stagna Maeotidis eluere (sc. avibus) Col.

4. (svoje) premoženje zapraviti: elutum in balneis Pl.; pren. abs. na nič spraviti se: eluas tu an exunguare Pl. — Adj. pt. pf. ēlūtus 3 „izpran“ = vodén, nesočen, slaboten: irriguo nihil est elutius horto H., huius (spodi) elutior vis est Plin.

Opomba: Star. pf. act. ēlovī: Luc.

ēluscō -āre (ē in luscus) enookega storiti: Dig.

émacié, e [emasje] adjectif shujšan, zelo mršav

personne féminin émaciée zelo mršava, suha oseba
visage masculin émacié shujšan, izmozgan obraz

émancipé, e [emɑ̃sipe] adjectif emancipiran; osvobojen; enakopraven; juridique proglašen za polnoletnega; figuré presvoboden, neženiran

femme émancipée emancipirana ženska

ēmancō -āre -āvī (—) (ē in mancus) (o)krniti, pohabiti: Labien. ap. Sen. rh.

émarginé, e [-žine] adjectif, botanique nazobčan

emballé, e [-bale] adjectif zapakiran; figuré besen; familier navdušen; plašen (konj) masculin prenapetež; sport zmagovalec

non emballé nepakiran

embarrassant, e [ɑ̃barasɑ̃, t] adjectif oviralen; težaven, zamotan (vprašanje); nadležen

embarrassé, e [-se] adjectif ki je v stiski, v zadregi, v škripcih; zbegan, zmeden; neodločen; pokvarjen (želodec)

il est embarrassé pour répondre ne ve, kaj bi odgovoril
être embarrassé de sa personne, de ses mouvements biti neroden, neokreten

embêtant, e [ɑ̃bɛtɑ̃, t] adjectif, familier neprijeten, zoprn, dolgočasen

film masculin embêtant dolgočasen film
l'embêtant, c'est qu'il faut tout recommencer neprijetno je to, da je treba vse znova začeti

embouché, e [ɑ̃buše] adjectif

personne féminin mal embouchée slabo vzgojena, neotesana, prostaška oseba

embrassé, e [ɑ̃brase] adjectif

rimes féminin pluriel embrassées rime, ki si slede v redu abba, cddc