Franja

question¹ [kwésčən] samostalnik
vprašanje; (sporno) vprašanje, problem (the Negro question črnsko vprašanje)
zadeva, stvar (only a question of time samo stvar časa)
dvom
pravno preiskava, zasliševanje
parlament predlog (dan na glasovanje), interpelacija

parlament question! k zadevi! (vzklik govorniku)
parlament to put the question dati na glasovanje
pravno question of law pravno vprašanje
pravno leading question sugestivno vprašanje
zgodovina, pravno to put s.o. to the question zasliševati, mučiti koga
the question does not arise vprašanje je brez pomena
to beg the question narediti prenagljen sklep, predpostavljati
beside the question neprikladen, nevažen
beyond (ali past) question nedvomno, nesporno
a burning question pereče vprašanje
question of the day problem dneva
to call in question spodbijati, dvomiti
to come into question priti v pretres, postati važno
in question omenjen, za katerega gre
to make no question of ne dvomiti o čem
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
an open question odprto vprašanje
to pop the question prositi za roko
to put a question to s.o. vprašati koga kaj
to raise a question staviti vprašanje
to shoot questions at obsipati koga s vprašanji
the point in question sporno vprašanje
what is the question? za kaj gre?

question [kɛstjɔ̃] féminin

1. vprašanje

poser, faire une question staviti vprašanje
presser quelqu'un de questions obsuti koga z vprašanji
il est question de govor je o; gre za
il n'est pas question que tu sortes ce soir ni govora o tem (izključeno je), da bi ti šel ven nocoj
mettre une question à l'ordre du jour dati vprašanje na dnevni red
répondre à une question odgovoriti na vprašanje
sur la question na vprašanje

2. problem, vprašanje, zadeva, stvar

là est toute la question v tem je vsa težava
une question de vie ou de mort življenjsko vprašanje
ce n'est pas la question ne gre za to, stvar ni v tem
une question de temps vprašanje časa
sortir de la question oddaljiti se od stvari
à la question! k stvari!
en question sporen, vprašljiv, problematičen
cela ne fait pas la question to ni sporno
mettre, remettre quelque chose en question (ponovno) pretresti zaradi problematičnosti
cela remet en question ... to spravlja v nevarnost, to ogroža ...
question de confiance vprašanje zaupnice
l'homme en question človek o katerem je govor, dotični človek
question d'actualité, à l'ordre du jour aktualno vprašanje
question pendante, en suspens nerešeno vprašanje
question raciale rasni problem
question litigieuse sporno vprašanje
question de droit, juridique pravno vprašanje
question d'argent, financière denarno, finančno vprašanje
question sociale socialno vprašanje
(familier) question d'argent, tout est réglé glede denarja je vse urejeno
je sors, question de prendre un peu d'air (familier) grem ven, malo na zrak

3. vieilli mučenje, natezalnica

soumettre un accusé à la question dati mučiti obtoženca
mettre quelqu'un à la question (figuré, familier) koga na natezalnico dati

quis, quid (iz vprašalnega in nedoločnega pron. indoev. debla *qu̯i-; prim. gr. vprašalni τίς, τί [tes. κίς] in nedoločni τις, τι, skr. kiḥ kdo?, kim kaj?, ná-kiḥ nihče, osk. pís, pis, píd, sl. kdo? kaj?, got. hvas, stvnem. hwer, hwaz = nem. wer, was); pron. subst. (quis tudi adj., nikdar pa quid)

I. interrog. kdo? kaj?

1. v neodvisnem vprašanju redko adj. kateri?, kakšen?: quis adulescens fuit? Ci., quis homo est? Ter. kdo je?; večinoma subst.: quis clarior Themistocle? Ci., quis autem amicior quam frater fratri? S., quīcum (quōcum s kom) locutus est? Ci., cuius es? Ter. čigav si?, quis tu? Ter. kdo je?, quis videor? Ter. kakšen se ti zdim?; quis tudi fem.: Pac. fr., Caecil. ap. Gell., quis illaec est, quae lugubri succinta est stolā? Enn. ap. Non., quis est ea, quam vis ducere uxorem? Pl., quid est? Pl. kaj pa je?, quid igitur est? Ci. kako je torej (s tem)?, quid eo? Ter. kaj hoče s tem?, quid tu (sc. dicis)? Ci. kaj meniš (praviš)?, quid tibi vis? H. kaj ti prihaja na misel? Z gen.: quis omnium mortalium non intellegit? Ci., quid tandem habuit argumenti? Ci.; occ. quid z gen. = kak(šen) -a -o, koliko?: quid mulieris habes? Ter. kak(šn)o ženo imaš?, quid negotii est? Pl. kaj pa se godi?, kaj pa je?, quid negotii geritur? Ci. kakšno opravilo … ?, quid hoc rei est? Cu. kaj pomeni to?, kaj hoče to reči?, quid eius (rei) est? Ci. kaj (koliko) je na tem?, quid causae est? Pl. kaj se (tu) godi?, quid praeterea caelati argenti, quid signorum, quid marmoris putatis apud illum esse? Ci. kolikšna množica?, koliko?; adv. acc. n quid? kaj?, kako?, zakaj?: quid? eundem destituisti? Ci., quid plura dicam? Ci. čemu?, quid hoc? Ci. čemu to?, sed quid argumentor? Ci.; tudi: in quid? Sen. ph. zakaj? Tako v zvezi z deinde, enim, ergo, igitur, postea, tandem idr. quid ita? Ci. zakaj (kako) to?, quidnī? Ter., Ci. zakaj ne?; tudi ločeno: quid ego ni ita censeam? Pl., quid illam ni abducat? Ter.; tudi pleonast. z non: quidni non permittam Sen. ph., quid? quod … kaj porečem(o) na to, kaj naj rečem(o) k temu, da … : O., H., Iust. idr., quid? quod Theseus exegit promissum a Neptuno? Ci.

2. v odvisnem vprašanju; subst.: quis sim, ex eo, quem ad te misi, cognosces S., intellegit, quos dicas Ci., si diligenter, quid Mithridates potuerit, considerabis Ci.; adj. kak(šen): rogitat, quis vir esset L.; v istem pomenu tudi quid z gen.: quid hominis sit Ci. kakšen človek da je; adv. acc. neutr. quid? kaj?, zakaj? = čemu?: conclamavit, quid ad se veniret C., quid veniat, scitatur O., quaesivi, quid dubitaret Ci. Pogosto se kopičijo pron. v sestavljenih vprašanjih: considera, quis quem fraudasse dicatur Ci. kdo in koga da je baje ukanil, quem ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; quis navidezno nam. uter: ad quem eorum regnum esset venturum L. (o Titu in Arnutu Tarkviniju), ex captivis spadonibus, quis Alexander esset, monstrantibus Cu. (o Aleksandru in Hefajstionu). —

II. nedoločno (naslonka) kdo, kaj, subst.: dixerit quis Ci. tu bi utegnil kdo reči, pa poreče kdo; večinoma v splošno vprašalnih stavkih: num quis adpellavit? Ci. je nemara kdo?, num quem putes posse reperiri? Ci., num quid est causae? Ci.; potem v splošnih relativnih stavkih: quotienscumque vellet quis Ci., illis promissis standum non est, quae coactus quis metu promisit Ci.; poseb. pogosto za si, nisi, ne, modo, dummodo, cum idr.: ne quid nimis Ter., si quid accidat Ci. ko bi se kaj primerilo, timui, ne quis de mea fide dubitaret Ci., si quis quid rumore acceperit, uti ad magistratum deferat nec cum quo alio communicet C. Redkeje adj. kak(šen): si quis est sensus in morte Ci., ne quis satelles posset succurrere N., sive natura sive quis deus Ci., iam quis forsitan hostis … tela gerit Tib. — Od tod adv. abl. sg. n quō

1. vprašalno
a) pri glagolih pregibanja kam?; v neodvisnem vprašanju: vide, quo me vertam? Ci., quo, quo scelesti ruitis? H.; v odvisnem vprašanju: vide, quo progrediar Ci., statuisti, quo quemque proficisci placeret Ci.; z gen.: quo terrarum possent abire L. kam na svetu (pod nebom); v istem pomenu tudi quo gentium: sequere hac me … quo gentium? Pl., non hercle, quo hinc nunc gentium aufugiam, scio Pl., quo amentiae progressi sitis L. do katere stopinje brezumnosti = do kolike brezumnosti; prim. quousque. Metaf. čemu?: quo tantam pecuniam? Ci., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H. čemu mi bo sreča … ; odvisno: nescis, quo valeat nummus H. čemu da je dober, quo responsum valeret N. na kaj da se nanaša.
b) (redko) pri glagolih bivanja in mirovanja kje?: se nescire, quo loci (= quo loco) esset Ci. ep., visus est dicere, quo loci illa nasceretur Ci.

2. nedoločno kam: si quo erat prodeundum Ci., ne quo inciderem Ci., Romam alione quo mittere L. ali kam drugam; načinovno kako: si quo usui esse … exercitui posset L.

Opomba: Star. nom. pl. ques = qui: Pac. fr. — Pri adj. vprašalnem quis se pogreša fem. in ves pl.; te obl. se nadomeščajo z ustreznimi obl. vprašalnega pron. qui, quae, quod. — Pri nedoločnem quis, quid se uporablja fem. sg. quă (redkeje quae) od nedoločnega qui, qua(e), quod; neutr. pl. se glasi quă (redkeje quae).

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

rabattre* [rabatr] verbe transitif zavihati, potisniti navzdol, spustiti navzdol; izravnati, izgladiti; znižati (cene); odtegniti (de, sur od); figuré ponižati; zmanjšati, zadušiti; vzeti nazaj, preklicati (besede); odžagati veje (un arbre drevesu); goniti (divjad); odbiti, odbraniti (pri mečevanju); verbe intransitif nenadoma kreniti v stran; kreniti (sur k, v); obrniti se (sur quelqu'un na koga); iti nazaj (de quelque chose s čim), popustiti (de quelque chose v čem); omejiti, usmeriti, brzdati

se rabattre iti dol, spustiti se dol; kreniti v stran, na drugo pot; (nenadoma) se obrniti, figuré nenadoma preiti (sur quelque chose na kaj); omejiti se (sur quelque chose na kaj), zadovoljiti se (s čim), ker ni boljšega; odškodovati se (sur quelque chose pri čem)
en rabattre (figuré) popustiti, izgûbiti iluzije
n'en vouloir rien rabattre vztrajati pri svoji zahtevi
rabattre le caquet à quelqu'un (familier) komu usta zamašiti
rabattre du prix znižati ceno
rabattre les bords de son chapeau sur son front potisniti krajevce klobuka v čelo
rabattre la balle au tennis odbiti žogo proti tlem pri tenisu
rabattre le col de son pardessus zavihati ovratnik pri površniku
rabattre le gibier goniti divjad proti lovcem
rabattre les plis zlikati gube
rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
il n'y a rien à rabattre pri tem ostane
cette cheminée rabat ta kamin ne vleče dobro, pritiska dim navzdol
le vent rabat la fûmée veter pritiska dim k tlom
se rabattre sur la politique obrniti pogovor na politiko
faute de viande, se rabattre sur les légumes ker ni mesa, se omejiti na zelenjavo, se zadovoljiti z zelenjavo

rack² [ræk] prehodni glagol
opremiti (hlev) z jaslimi; napolniti jasli s krmo; namestiti ali postaviti na polico, obesiti na obešalnik; hraniti, krmiti (konja)

to rack up a horse privezati konja k jaslim, dati konju sena v jasli

raffen nabirati, nabrati, grabiti, zagrabiti, Stoff: nabrati; einen Text, Zeit: skrčiti; stisniti; an sich raffen stisniti k sebi, (zusammenraffen) stisniti skupaj

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.

Rak samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ RákOzvezdje Rak je pri nas zvečer vidno od decembra do junija. ▸ A Rák csillagkép nálunk decembertől júniusig látható esténként az égbolton.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ RákLuna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban a kapcsolatokba sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében a kapcsolatokban az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti.

ramengo m (pl. -ghi)

1. nareč. palica, gorjača

2. severnoital. poguba, propad:
andare a ramengo propasti
mandare ramengo poslati k vragu

rancēscō -ere (incoh. k rancēre) posta(ja)ti žarek (žaltav), usmraditi (usmrajati) se: Arn.

rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

par rang de taille po velikosti
par rang d'ancienneté po službenih letih
à son rang po vrsti
en rangs v strnjenih vrstah
en rang d'oignons v eni vrsti
officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
se mettre au rang de prištevati se k
prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

ranger [rɑ̃že] verbe transitif uvrstiti; urediti; pospraviti; automobilisme parkirati; figuré šteti (parmi med); podrediti; marine pluti (une côte ob obali)

se ranger uvrstiti se; postaviti se, stopiti na stran, napraviti prostor; figuré pridružiti se, postaviti se (du côté de na stran); pritrditi (à un avis mnenju); postati reden, redoljuben, soliden človek
ranger par ordre alphabétique urediti po abecednem redu
ranger quelqu'un à la raison spraviti koga k pameti
ranger sa voiture umakniti se, napraviti prostor s svojim avtom
ranger sous les lois, sous le joug, l'autorité de quelqu'un podvreči, podrediti komu

ranimer [ranime] verbe transitif zopet oživiti, figuré poživiti, osvežiti; vzpodbuditi

ranimer l'enthousiasme, le courage, la douleur zopet oživiti navdušenje, pogum, bolečino
ranimer la flamme sur la tombe du Soldat inconnu zopet prižgati, poživiti ogenj na grobu Neznanega junaka
ranimer un noyé, une personne évanouie zopet oživiti, k zavesti, k sebi spraviti utopljenca, omedlelo osebo
ranimer le passé zopet oživiti preteklost
ranimer le zèle poživiti vnemo, gorečnost

rank¹ [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rappel [rapɛl] masculin, politique odpoklic; poklicanje nazaj (v spomin); poziv, opomin; militaire ponoven vpoklic; naknadno doplačilo; théâtre poklic pred zastor

rappel d'un ambassadeur odpoklic veleposlanika
rappel d'un acteur sur la scène poklic igralca na sceno
rappel de compte opomin, poziv za plačilo računa
rappel d'un exilé poklic izgnanca (v domovino)
rappel d'impôt poziv za plačanje davka
rappel à l'ordre (parlement) poziv k redu
rappel paiement opomin za plačilo
rappel de réservistes vpoklic rezervistov
numéro masculin de rappel (cam) številka opomina
battre le rappel (militaire) zbobnati skupaj
descendre en rappel (alpinizem) sestopiti po vrvi
rappel à la vie oživitev
descente féminin en rappel spust, sestop po vrvi
il a eu cinq rappels petkrat so ga poklicali pred oder
toucher le rappel dobiti zaostanek plače

rappeler [raple] verbe transitif poklicati (nazaj); odpoklicati; militaire vnovič vpoklicati; spomniti (quelque chose à quelqu'un koga na kaj); poklicati v spomin; militaire trobiti, bobnati za zbor; théâtre (po)klicati pred zastor; razveljaviti (zakon)

se rappeler quelque chose spomniti se, spominjati se česa
ce paysage rappelle la Suisse ta pokrajina spominja na Švico
il m'a rappelé ma promesse spomnil me je na mojo obljubo
rappeler quelqu'un à l'obéissance, au devoir pozvati koga k poslušnosti, k dolžnosti
rappeler à l'ordre (parlement) pozvati k redu
rappeler à soi spet k sebi spraviti, figuré odpreti oči (quelqu'un komu)
rappeler à sa succession postaviti, določiti za svojega dediča, naslednika
rappeler des réservistes sous les drapeaux (zopet) vpoklicati rezerviste pod zastavo
rappeler au téléphone (zopet) poklicati k telefonu