Franja

prizadejáti prizadéti to affect; to inflict; to cause

prizadejáti, prizadéti koga, njegova čustva to hurt someone's feelings
prizadejáti, prizadéti težke izgube to inflict heavy losses (komu on someone, upon someone)
prizadejáti, prizadéti proizvodnjo to affect output
zelo jo bo prizadelo it will be a blow to her
čutim se prizadetega I feel aggrieved (v tej stvari in this matter)
bog ne prizadeni! God forbid!; by no means!

prižgáti prižígati to light; to kindle

prižgáti, prižígati meso to burn the meat
prižgáti, prižígati ogenj to light the fire
prižgáti, prižígati plamen to kindle a flame; (električno luč) to turn on the light
prižgáti, prižígati si cigareto to light up a cigarette
zopet prižgáti, prižígati to relight

próba probation

biti na próbi to be on probation

probácija probation

na probáciji on probation

probation [prəbéišən, prou-] samostalnik
poskus, preizkušnja, preizkusna doba
pravno pogojen odpust kazni
cerkev noviciat

to be on probation biti na preizkušnji (kaznjenec)
to put on probation pogojno izpustiti
probation officer varuh pogojno izpuščenega kaznjenca
year of probation preizkusno leto

procés kemija, tehnika process

sodni procés trial, case, legal proceedings, lawsuit, action at law
napraviti kratek procés s čim (figurativno) to make short work of something
delovni procés operation, procedure
kazenski procés criminal suit
razvojni procés process of development (ali of evolution)
procés proti čarovniku (-ici) zgodovina trial for witchcraft
civilni procés civil action (ali suit)
dobiti (izgubiti) procés to win (to lose) a suit
voditi procés to carry on a lawsuit
grozili so nam s procésom they threatened to bring an action against us
začeti procés to file a suit
začeti procés proti to commence (ali to institute) legal proceedings against, to bring someone up for trial

procession [prɔsɛsjɔ̃] féminin procesija; sprevod; figuré, familier dolga vrsta (ljudi)

on ne peut pas sonner et aller à procession (proverbe) človek ne more biti hkrati na dveh krajih

prodája sale

v prodáji on sale
biti v prodáji to be on sale
kruh je v prosti prodáji bread is off ration (ali unrationed, on open sale)
komisijska prodája sale by commission
prodája za denar, za gotovino sale for money, for cash
letna prodája annual sale
prodája odvečnega blaga clearance sale
prodája na podlagi vzorcev sale by sample
počasna prodája slow sale
prodája na dražbi auction
prodája na drobno retail
prodája na debelo wholesale

prodáti prodájati to sell (komu kaj someone something, something to someone); to offer for sale; to vend; to bargain away, to dispose of; (s pogajanjem za ceno) to sell after bargaining (ali after haggling)

prodáti, prodájati na dražbi to sell at auction; (vso zalogo) to sell off; (ceneje kot drugi) to undersell (someone); (figurativno, izdati) to betray, to sell, to give away
prodáti, prodájati pod ceno to sell below price
prodáti, prodájati z dobičkom (z izgubo) to sell at a profit (at a loss)
prodáti, prodájati za gotovino (na kredit) to sell for cash (on credit)
poceni (dragó) prodáti, prodájati to sell cheap (dear ali at a high price)
prodáti, prodájati na debelo in na drobno to sell wholesale and retail
prodáti, prodájati svojo domovino to betray one's country
prodáti, prodájati pod roko to sell by private treaty (ali contract)
ta artikel se dobro prodaja this article is selling (ali sells) well
ta knjiga se dobro prodaja this book is selling (ali sells) well, this book is going well
ta knjiga se najbolje prodaja (je uspešnica) this book is a best-seller
to se prodaja za méd it is selling like wildfire (ali like hot cakes)
prodáti, prodájati za smešno, slepo ceno to sell for a song (ali dirt cheap)
ta knjiga se slabo prodaja this book is a poor seller
to blago se slabo prodaja these goods are going badly
dolgčas prodáti, prodájati (figurativno) to be bored (to tears), to feel bored
dragó prodáti, prodájati svoje življenje to sell one's life dearly
prodáti, prodájati svojo čast tu barter away one's honour
lahkó se prodajati to find a ready market
on bi srajco prodal za pijačo he would sell his shirt to buy liquor
zijala prodáti, prodájati to stand around gaping (ali pogovorno gawping), to loiter, ZDA to rubberneck

produce² [prədjú:s]

1. prehodni glagol
izdelati, izdelovati, pridelati, pridelovati, pridobivati
figurativno ustvariti, narediti, doseči (učinek itd.); roditi, obroditi (zemlja); izdati (knjigo); pridobivati (rudo, premog)
ekonomija prinesti, prinašati (dobiček); izvleči (from ; iz žepa itd.)
pripeljati (priče), predložiti (dokaze); uprizoriti, pokazati (igro, film); predstaviti (igralca); pokazati (vstopnico), predložiti
matematika podaljšati črto

2. neprehodni glagol
izdelovati; prinašati; roditi (sad)
ekonomija dajati dobiček

figurativno to produce o.s. producirati se, razkazovati se
one cannot produce rabbits out of hats človek ne more delati čudežev
to produce on the line delati po tekočem traku

profit¹ [prɔ́fit] samostalnik
ekonomija dobiček, korist
(često množina) dohodek, skupiček, čisti dohodek
pravno donos (od zemlje); korist, prednost

gross profit bruto dohodek
net profit neto dohodek
excess profit izredni dobiček
rate of profit profitna mera
to leave a profit prinesti dobiček
to make a profit on zaslužiti kaj s čim
to sell at a profit prodati z dobičkom
profit and loss account obračun
small profits quick returns majhen, a takojšen dobiček
to turn s.th. to profit obrniti kaj sebi v prid
to his profit v njegovo korist

promesse [prɔmɛs] féminin obljuba; zadolžnica

promesse formelle trdna obljuba
promesse de Gascon prazna, neizpolnljiva obljuba
promesse de mariage obljuba poroke (zakona)
promesse solennelle (svečana, slovesna) zaobljuba
plein de promesses obetaven
arracher une promesse à quelqu'un iztrgati, izsiliti obljubo iz koga
il ne dira rien, j'ai sa promesse on ne bo ničesar povedal, dal mi je svojo besedo (za to)
faire une promesse dati obljubo
tenir sa promesse držati svojo obljubo
manquer à sa promesse ne držati, ne izpolniti svoje obljube
dégager, délier quelqu'un de sa promesse odvezati koga (od) obljube
il n'en est pas à une promesse près on hitro, rad obljubi

promèt traffic; circulation; ekonomija, iztržek turnover; (poslovanje) trade, business, operations pl, financial transactions pl; communication

cestni, ulični promèt street traffic
blagovni promèt goods traffic
osebni, potniški promèt passenger traffic
mestni promèt urban transport
zračni promèt air traffic
odprt za promèt open to traffic
krožni promèt ZDA traffic circle
tujski promèt tourist trade, tourist business, tourism
enosmerni (dvosmerni) promèt one-way (two-way) traffic
ulica z enosmernim promètom one-way street
prekinitev promèta interruption (ali obstruction) of traffic
ustavitev promèta traffic hold-up
zamašitev promèta traffic congestion, traffic jam
preusmeritev promèta (obvoz) diversion, by-pass, detour
zamašen promèt bottleneck, traffic jam
odvijanje promèta easing the flow of traffic
čas močnega promèta rush hour
biti v promètu (krožiti) to circulate, to be in circulation, (denar) to be current
izročiti promètu, dati v promèt to open to traffic, (denar) to issue
vzeti iz promèta to withdraw from circulation, to call in
preusmeriti promèt to redirect, to divert (the) traffic
promèt je bil (začasno) prekinjen, ustavljen traffic was suspended
usmerjati promèt to direct (ali to regulate) the traffic
v tej ulici je mnogo promèta there is a lot of traffic in this street
promèt je bil ustavljen dve uri (the) traffic was held up for two hours
spraviti artikel v promèt to put an article on the market

promoteur, trice [-mɔtœr, tris] masculin, féminin iniciator, -rka, pobudnik, povzročitelj; prvoborec; animator

il a été promoteur de ce complot on je bil pobudnik te zarote

pronounce [prənáuns]

1. prehodni glagol
izgovoriti, izgovarjati; izjaviti se za, izreči, povedati svoje mnenje; razglasiti (sodbo)

2. neprehodni glagol
izjaviti se, povedati svoje mnenje (on o)
govoriti, izgovarjati

to pronounce a curse upon prekleti koga

propàd ruin; decay, decline; destruction; downfall; wreck

biti na robu propàda to be on the brink (ali verge) of ruin
drveti v propàd to be on the road to ruin, to be heading straight for destruction, pogovorno to be riding for a fall
še en takšen udarec bo moj propàd another blow like that will finish me off (ali will do for me), one more like that, and I'm done for (ali and it's all up with me)
povzročiti lasten propàd ta bring about one's own ruin
rešiti svoje premoženje pred propàdom to save one's estate (ali possessions) from ruin
dežela je na robu propàda the country is on the verge of ruin

propagánda propaganda, propagation; publicity

delati propagándo to propagandize, to carry on propaganda
pretirana propagánda (reklama) hype, media hype, puffery

prope (priličeno iz *prŏque, zato proxime; prŏ, gl. to besedo), komp. propius, superl. proximē (stlat. proxumē), adv.; k temu komp. adj. propior -ius, superl. proximus (proxumus) 3.

A. adverbia

I. adv.

1. krajevno blizu, v bližini, nedaleč: Pl., S., Sen. ph. idr., prope est spelunca quaedam Ci., propius accedere C., Ci., propius abesse, ab aliquo C. biti bliže komu; occ.: propius res adspice V. bliže, tj. dobrotneje, milostljiveje, propius (= bolj) timuere sarissas quam … Lucan., proxime trans Padum C., proxime (kar najnatančneje, kar najbolj) signare Q.; pristavljeno k abl.: quam propius Tiberi N. = bliže „od (s) tiberske strani“, proxime hostium castris C., propius it periculo V., kar ni dat., kot kažeta npr. stavka: bellum tam prope est a Sicilia Ci., propius a terra Iovis stella fertur Ci.

2. časovno blizu: prope adest, cum alieno more vivendum est mihi Ter. ali prope adest, ut … Pl. blizu je čas, bliža se čas, mortem prope imminentem videre L. bližajočo se smrt, longius aut proprius Pr. slej ali prej; superl. proximē nedavno, malo (po)prej, pred kratkim, pravkar, ravnokar, otódi: Vell. idr., civitates, quae prope bellum fecerant C., quem prope nominavi Ci.; tudi = brž ko (brž), prihodnjič: Plin. iun.

3. metaf.
a) blizu, skoraj, malo(da)ne: Cu., Q. idr., prope ad annum LXXX pervenire N., prope annos nonaginta natus Ci., prope ad portas sunt hostes L., in ipsis prope portis L., prope desperatis his rebus Ci., prope iam desperata salute C., prope funeratus arboris ictu H., adventare et prope adesse Ci., proxime atque ille Ci. prav tako kakor on.
b) s finalnim stavkom skoraj na tem, da … , malo (toliko) da ne: iam prope erat, ut sinistrum cornu pelleretur L., prope est factum, ut iniussu praetoris in aciem exirent L.; tako tudi: propius nihil est factum, quam ut occideretur Ci. ep.
c) kaj za kom, čim, potem, zatem, nato: proxime a Lycide Ci., proxime … mox … tertio loco Plin. —

II. praep. z acc.

1. krajevno blizu; v stavkih kakor: propius muros accessit N., proxime deos accessit Ci. je acc. odvisen od glag.; toda prepozicionalno: prope aquam moveri Ci., copiae prope castra visae C., est lucus prope amnem V., sepulcrum prope oppidum N., propius solis occasum C., propius periculum fuerunt, qui vicerunt L., exercitum habere quam proxime hostem Ci., proxume (tik) Hispaniam Mauri sunt S.

2. časovno blizu, ob, pod (z acc.): prope Calendas Sext. puto me Laodiceae fore Ci. ep., prope maturitatem esse (o žitu) L., prope lucem Suet., proxime (takoj po) abstinentiam sumendus est cibus exiguus Cels.

3. metaf. nedaleč (od), blizu, skoraj (malone) do, ob: prope metum res fuerat L. položaj je bil tak, da se je bilo skoraj bati, prope secessionem plebis res venit L., prope seditionem ventum est T., quod vitium propius virtutem est S. podobnejša kreposti, propius fidem est L. verjetneje je, proxime morem Romanum L. skoraj čisto po rimski šegi (navadi), proxime speciem navium L. skoraj kakor ladje.

B. adiectiva

I. komp. propior, propius

1. krajevno bližji: Auct. b. Afr. idr., pons C., tumulus S., periculum Cu. bližnja, v bližini, pugna L. boj iz bližine, boj od blizu, boj mož na moža, portus patescit propior V., numen propius dei V.; z gen.: propior caliginis aër Lucr.; z dat.: Auct. b. Alx., Mel. idr., propior fonti Cu., quae propiora mari (septentrioni) sunt Cu., propior patriae O., Oceano propior India V.; analogno po praep. prope z acc.: propior montem pedites collocat S., propior hostem Hirt.; z ab: quisquis ab igni propior stetit Sen. ph.; z inf.: propior timeri Stat.; subst. propiora -um, n bližnji kraji, bližnja mesta, bližina, bližnja okolica, bližnja soseščina, oblížje: tenere V., propiora flumini tenere T.

2. časovno bližji: propior fit vesper V., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki se s svojo dobo najbolj bližaš moji; z dat.: propior leto O., maturo propior funeri H., cuius aetati mors propior est S. fr., septimus octavo propior iam fugerit … annus H. gre že precej v osmo leto, puero quam iuveni propior Vell. doraščajoč mladenič; occ. poznejši, mlajši, novejši: tempus Icti., tempora O., epistula Ci., acta Stat.; subst. n. pl.: veniunt inde ad propiora Ci., ad propiora vocor O.

3. metaf.
a) bližji, podobnejši: Col., Eutr. idr., faciem (gr. acc.) tauro propior V., sceleri ea propiora sunt quam religioni Ci., propior excusanti L. ali miseranti T., lingua Britannicae propior T., Armenii similitudine morum Parthis propiores T., quod propius vero est L. kar je podobnej(š)e resnici, kar je verjetnej(š)e, propius est vero ali propius vero est z ACI: L., O.; z a(b): a contumeliā quam a laude propius fuerit post Vitellium eligi T. bilo bi pač sramotnej(š)e kot slavnej(š)e; subst. n. pl.: sermoni propiora H. bolj proza.
b) bližji (po rodu, prijateljstvu), tesnejši, v bližjem (tesnejšem) sorodstvu, vernejši, tesnejši, vdanejši, zvestejši, bolj pri srcu: Ter. idr., gradu sanguinis propior O., quibus propior P. Quinctio nemo est Ci., cura propior luctusque domesticus O., societas Ci. tesnejša, cui propior cum Tiberio usus erat T. ki je zaupneje občeval s Tiberijem, amicus H. tesen, prisrčen, cura deam propior augit O., sua sibi propiora esse pericula (sc. dixit) quam mea Ci., propior dolor plebi fenoris ingravescentis erat L.; pesn.: propior Saturnia Turno O. bolj naklonjena.
c) pripravnejši, primernejši, od tod boljši, izvrstnejši: delectatio Ter.; z dat.: portus propior huic aetati Ci., supplemento Latium propius esse L., irae quam timori propior T. bolj nagnjen k jezi kot strahu; z ad: propior ad fallendum fides T. —

II. superl. proximus 3, stlat. proxumus

1. krajevno najbližji, zelo (prav, čisto) blizek (blizu): Cu., Hirt. idr., vicinus Ci. ep., in proxima oppida se recipiebant C., proximum iter erat per Alpes C.; predik.: in proximo litore N. prav blizu morske obale; z dat.: huic proximus locus Ci., villae urbi proximae L. obmestne, primestne, proxima ponti villula H., proximi itineri vici Cu., provincia proxuma Numidiae S., Belgae proximi sunt Germanis C. najbližji sosedi, proximus huic, sed longo proximus intervallo V. najbliže njega, toda zelo oddaljen (v veliki razdalji), qui proximi (najbliže) tribunali steterant L.; analogno po praep. prope z acc.: Pl. idr., latus, quod proxumum hostes erat S., proximus quisque hostem L. ali regem T., Ubii proximi (tik) Rhenum incolunt C.; z a(b): dactylus proximus a postremo Ci., proximus a domina O., ut quisque proximus ab oppresso sit L.; s samim abl.: loca proxuma Carthagine S.; subst.
a) proximum -ī, n najbližje, (največja, neposredna) bližina, oblížje, (neposredna) soseščina, sosedstvo: Auct. b. Hisp. idr., eamus ad me, ibi proximum (najbližji kraj) est, ubi mutes Ter., e(x) proximo Pl., N., Plin., de proximo Pl., Ap., in proximum Pl., in proximo Ter., Plin., proxima continentis L. najbližji kraji.
b) proximī -ōrum, m najbližji, sosedi: Ph. idr., proximi (najbliže stoječi) primis iacentibus insistunt C., cum a proximis (od sosedov) impetrare non possunt, ulteriores (bolj oddaljene prebivalce) temptant C.

2. časovno
a) pravkar pretekel (minul), zadnji, poslednji: proximis Nonis tu non affuisti Ci., proximis superioribus diebus Ci., bello proximo Aedui Romanis auxilium tulerunt C., multitudo proxima nocte convenit C., quid proxima (zadnjo), quid superiore nocte (predzadnjo noč) egeris Ci., tribus proxumis annis S., proximis litteris Ci. ep.; adv. abl.: proximo (sc. tempore) Ci. ep. pred prav kratkim (časom).
b) naslednji, (prvi) prihodnji: dixit se proxima nocte castra moturum C., proximo die domum custodiis saepit N., imperator factus proximo triennio omnes gentes subegit N., proximis comitiis L., proximus annus, proxima aetas, petitio Ci., in proximum (sc. diem) Cu. za naslednji dan; z dat.: Ap., Eccl.; z acc.: eo die, qui proximus illam noctem illucescit Gell. za to nočjo zazarjajoči (rojevajoči se, nastajajoči, vstajajoči, delajoči se) dan.

3. metaf.
a) (po času, vrsti, stopnji, vrednosti) najbližji, prvi (takoj, prav) pred ali za kom, čim: aetate proximus N., censor, qui proximus ante me fuerat Ci., Callicratidas, qui praefectus classis proximus post Lysandrum fuit Ci., proximus illi Procas V. nasledil ga je Prokas, secunda persona, proxima Epaminondae N., proximus lictor S. pred njim hodeči in varujoči ga spremljevalec, telesni stražar (stražnik), proxima (takoj za njim) est regia cohors L., equites ordini senatorio dignitate proximi Ci., proximus ei Antigenes visus est Cu., proximos illi tamen occupavit Pallas honores H., summa necessitudo videtur esse honestatis, huic proxima incolumitatis Ci., non nasci homini optimum est, proximum autem quam primum mori Ci.; z a(b): ab Romulo proximus Val. Max., dignus, qui a dis proximus habeatur Iust., mihi primus, qui a te proximus sum Plin. iun., proximus a diis immortalibus honos Suet.; od tod v cesarski dobi naslov dvornega uradnika, ki je bil na hierarhični lestvici prvi za predstojnikom dvorne pisarne (magister scriniorum), nekako = próksimus, namestni (namestnik), podpredstojnik: proximus (sc. magistro) scriniorum, libellorum, admissionum Amm.; proximum est s finalnim stavkom = prva naloga za čim je: proximum est, ut doceam Ci.; pa tudi = prva posledica je: proximum est, ut quies tot dierum et abstinentia … febrem tollant Cels.
b) najbližji (po sorodstvu, prijateljstvu ali drugih razmerah), v najbližjem sorodstvu: proximus cognatione Ci. ali propinquitate N. najbližji sorodnik, hic illi genere est proximus Ter., proximus sum egomet mihi Ter., amore tibi proximi sumus Ci.; subst. α) proximus -ī, m bližnjik: Val. Max., Ps.-Q. (Decl.). β) proximī -ōrum, m najbližji sorodniki, najboljši (najljubši, najbližji) prijatelji ali tovariši: luctus proximorum Ci., quos (sc. honores) cum proximis communicavit Ci., hi Catilinae proximi familiaresque erant S., iniuriosi sunt in proximos (naspr. alicui) Ci.; negabat se esse culpae proximam Ph. trdila je, da ni kriva.
c) najpodobnejši, najbolj (zelo, prav, izjemno) podoben: ficta sint proxima veris H., proxima virtutibus vitia Q., proximum vero est L. resnici najpodobnej(š)e je, najverjetnej(š)e je, proxima Phoebi versibus V. pesmi, ki so najpodobnejše Fojbovim verzom, id habendum est antiquissimum et deo proximum Ci., proxima maiorum gravitati civitas Spartana Val. Max.
d) (po vsebini) najbližji, bližnji, očiten, očividen, očivesten, živ, (splošno, obče) znan: signum Ap., argumentum Ap., Ps.-Q. (Decl.), litterae vestrae superiores, sed idcirco magis proximae Tert., consulamus proxima Prud., cum … proximum esset dicere Gell.
e) trdno se držeč česa: quia religioni suae … proximus fuit Ci.

Opomba: Komp. proximior, n. proximius: Sen. ph., S., Ulp. (Dig.), Paul., Cael.

propio lasten, pripadajoč, pristojen; pravi; resničen; pristen, naraven; sam; primeren; oseben

amor propio samoljubje
casa propia lastna hiša
por cuenta propia na svoj račun
defensa propia samoobramba
nombre propio lastno ime
en el sentido propio de la palabra v pravem pomenu besede
al propio pravilno, točno
de propio puño (y letra), con propia mano lastnoročno
de mi propio (jaz) sam od sebe
al propio tiempo que ob istem času kot
el propio isti; on sam
lo propio puedo decir yo isto lahko jaz rečem
ser propio de algn pripadati komu
es tu propia culpa ti sam si tega kriv
a expensas propias na lastne stroške
en propios términos z istimi besedami

proposer [prɔpoze] verbe transitif predlagati, predložiti; ponuditi; razpisati (nagrado)

se proposer nameravati, odločiti se; staviti si za cilj; potegovati se (pour za); prostovoljno se javiti (pour za), ponuditi svoje usluge
proposer un prix, une récompense razpisati nagrado
proposer un arrangement predlagati poravnavo
proposer en exemple dajati za zgled
proposer un candidat à un poste de secrétaire predlagati kandidata za tajniško mesto
je vous propose de venir me voir vabim vas, da me obiščete
on m'a proposé 150 mille francs de ma villa ponudili so mi 150.000 frankov za mojo vilo
il m'a proposé son aide ponudil mi je svojo pomoč
l'homme propose et Dieu dispose (proverbe) človek obrača, Bog pa obrne