Franja

Zadetki iskanja

  • gluhonem|i [é] moški spol medicina der Taubstumme (ein -r)
    učitelj za gluhoneme der Taubstummenlehrer
    znakovni jezik gluhonemih der Taubstummensprache
  • gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

    1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

    2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

    3.
    gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

    4.
    gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

    5.
    gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
    gnati na blato einen Stuhldrang spüren
  • gnáti to drive; to move; to run; to work; (pogon) to impel, to propel; (stroje) to set going, to keep going (ali in motion)

    gnáti si k srcu to take to heart
    gnáti živino na pašo to take cattle to pasture, to put cattle on grass, to graze cattle
    žene me k njej (figurativno) I am longing to see her
    gnáti se (hiteti) to hurry, to make haste, to hasten
    predaleč kaj gnáti to push something too far
    gnáti se za bogastvom to scramble for wealth
  • gnáti teh impulsar; accionar ; (naprej) propulsar; hacer avanzar, (hacer) mover ; (stroj) hacer funcionar, poner en movimiento ; (čredo) conducir ; (na pašo) llevar al pasto

    gnati stvari na ostrino extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
    gnati si k srcu kaj tomar a pecho(s) a/c
    gnati v obup llevar a la desesperación
    voda žene kolo el agua hace mover la rueda
    gnati se za afanarse por, esforzarse por; (garati) fam bregar
  • gnetenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Kneten, medicina die Knetmassage; tehnika die Stauchung, die Quetschung
    … za gnetenje Knet-
    (masa die Knetmasse, priključek pri kuhinjskem strojčku der Knethaken)
    tehnika meja gnetenja die Quetschgrenze
  • gnetênje (-a) n

    1. impastatura; impasto:
    stroj za gnetenje impastatrice

    2. med. impastatura

    3. metal. laminazione
  • gnezdilnic|a ženski spol (-e …) der Nistkasten
    gnezdilnica za škorce der Starkasten
  • gnezdišče samostalnik
    1. (o gnezdih živali) ▸ fészkelőhely, fészekrakó hely
    gnezdišče štorkelj ▸ gólyák fészkelőhelye
    gnezdišče ptic ▸ madarak fészkelőhelye
    gnezdišče želv ▸ teknősök fészkelőhelye
    uničevanje gnezdišč ▸ fészekrakó helyek pusztítása
    umetno gnezdišče ▸ mesterséges fészkelőhely
    primerno gnezdišče ▸ megfelelő fészkelőhely
    naravno gnezdišče ▸ természetes fészkelőhely
    gnezdišče planinskega orla ▸ szirti sas fészkelőhelye
    gnezdišče sivih čapelj ▸ szürke gémek fészkelőhelye
    Rezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.

    2. (vir dejavnosti; leglo) ▸ melegágy, keltetőhely
    Delam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
    Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
    Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt.
  • gnezd|o [é] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Nest, gnezd ujed: der Horst
    zvestoba istemu gnezdu die Nesttreue
    vonj gnezda der Nestgeruch
    gradnja gnezda der Nestbau
    agronomija in vrtnarstvo pri sejanju: der Horst (sejanje v gnezda die Horstsaat); figurativno das Nest (tudi za majhne kraje)
    figurativno kačje gnezdo die Schlangengrube, das Drachennest; -nest (ptičje Vogelnest, štorkljino Storchennest, kavkino Dohlennest, kroglasto Kugelnest, lastovičje Schwalbennest, figurativno ljubezensko Liebesnest, mišje Mäusenest, sračje Elsternnest); -horst (orlovo Adlerhorst, sokolje Falkenhorst)
    tatinsko gnezdo die Diebeshöhle
    oropati ptičje gnezdo ein Vogelnest ausnehmen
    figurativno usesti se v toplo gnezdo sich ins gemachte/weiche Nest setzen, sich ins warme Nest setzen
    dregniti v osje gnezdo figurativno ins Wespennest stechen
  • gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

    gnézdo roparjev den of thieves
    polno gnézdo nestful
    graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
    krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
    položiti v gnézdo to nest
    sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
    stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
    sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
    ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
    ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
    napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest
  • gnída (-e) f

    1. (jajčece uši) lendine:
    pren. ne imeti niti za gnido pameti non avare un briciolo di senno

    2. pejor. furfante, farabutto, losco individuo
  • gniti glagol
    1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothad
    grozdje gnije ▸ szőlő rohad
    sadje gnije ▸ gyümölcs rohad
    plodovi gnijejo ▸ termés rothad
    zob gnijekontrastivno zanimivo szuvasodik
    Če preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
    Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
    Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

    2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothad
    gniti v zaporu ▸ börtönben rohad
    gniti v ječi ▸ tömlöcben rothad
    gniti doma ▸ otthon rohad
    Do smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
    Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.
  • gnoj1 [ó] moški spol (-a, ni množine)

    1. hlevski ipd.: der Mist, der Dung, der Dünger
    hlevski gnoj Stallmist, Stalldünger
    kokošji gnoj Hühnerdung
    konjski gnoj Pferdedung
    kravji gnoj Kuhdünger, Kuhmist
    ovčji gnoj der Schafkot, Schafmist
    kup gnoja der Misthaufen
    kidati gnoj iz hleva: entmisten, den Stall ausmisten
    odstranjevanje gnoja die Entmistung, z izpiranjem: die Schwemmentmistung
    tehnika, agronomija in vrtnarstvo trosilnik za gnoj der Düngerstreuer

    2. figurativno človek: der Misthaufen; ničvrednež: das Mistvieh
    len kot gnoj stinkfaul
    toliko, da se gnoj dela in [rauhen] rauen Mengen
    kot petelin na gnoju wie ein Truthahn
  • gnojevk|a1 [ó] ženski spol (-e …) die Gülle, (gnojnica) die Jauche
    bazen za gnojevko der Güllesilo
    gnojiti z gnojevko güllen
  • gnojil|o srednji spol (-a …) der Dünger, das Düngemittel, -dünger, -düngemittel (apneno Kalkdüngemittel, Kalkdünger, dušično Stickstoffdünger, kalijevo Kalidüngemittel, komercialno Handelsdünger, mineralno Mineraldünger, naravno Naturdünger, popolno Volldünger, solitrno Salpeterdünger, umetno Kunstdünger, za dognojevanje Kopfdünger, za trato Rasendünger)
    tehnika trosilnik za gnojila der Düngerstreuer
    industrija gnojil die Düngemittelindustrie
    gnojenje z gnojili die Düngung, -düngung
    (s kalijevimi Kalidüngung, z dušičnimi Stickstoffdüngung)
  • góba (-e) f

    1. bot. fungo:
    nabirati gobe raccogliere funghi
    rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
    strupene gobe funghi velenosi
    užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
    kresilna goba esca
    hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
    betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
    cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
    lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

    2. (kar je po obliki podobno gobi)
    atomska goba fungo atomico
    goba za krpanje uovo da rammendo

    3. spugna:
    morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

    4. pren. (pijanec) spugna:
    piti kakor goba bere come una spugna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
    govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera
  • góba hongo m , seta f

    šolska goba esponja f
    goba iz gume esponja de goma (ali caucho)
    goba za krpanje hongo de repasar
    kresilna goba yesca f
    lesna goba hongo de la madera
    strupena, užitna goba hongo venenoso, comestible
    zastrupljenje z gobami intoxicación f (ali envenenamiento m) por hongos (ali setas)
    iskati, nabirati gobe (ir a) buscar setas
    piti kot goba (fig) beber como una esponja (ali una cuba ali un cesto)
  • góbavec -vka medicina leper

    bolnišnica za góbavce leper house, leprosarium
  • góbav(ec) med leproso (m)

    zavod, kolonija za gobave leprosería f
  • gobic|a [ó] ženski spol (-e …) das Schwämmchen; der Pilz, -pilz (za krpanje Nähpilz, Stopfpilz, za pretlačenje Passierpilz)
    gobica za vlaženje znamk der Briefmarkenanfeuchter