Franja

lopáta (-e) f

1. pala, badile:
njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale

2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
(mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
lopata vesla la pala del remo
grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
zool. losova lopata palco di alce
navt. lopata sidra marra dell'ancora
strojn. lopate na turbini pale di turbina
navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
vijačna lopata pala d'elica

lôpniti (-em) perf.

1. colpire; dare una manata

2. cadere

3. žarg. šol. essere bocciato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrata so lopnila una porta ha sbattacchiato
lopniti v hišo capitare, piombare in casa all'improvviso

loquor, loquī, locūtus sum (etim. ni zanesljiva; prim. gr. λάσκω, pf. λέληκα (dor. λέλακα) donim, glasno govorim, kričim)

1. intr. govoriti (o mirnem, vsakdanjem pogovoru, medtem ko pomenita dicere in orare „zdržema, skladno govoriti“ kakor govornik), praviti (naspr. tacere, clamare): Scipio mihi bene et loqui videtur et dicere Ci., doces eum dicere, qui loqui nesciat Ci. ki ne zna izražati (svojih) misli, l. de aliquo, de aliqua re Ter., Ci., L., cum aliquo Ter., Ci., L. komu ali s kom govoriti, secum Ci., Sen. ph. (prim.: tecum loquor Pl. s teboj govorim = tebe imam v mislih, nate merim), l. inter se Ci., Plin. iun., pro aliquo Ci. ep. za koga govoriti, zagovarjati koga, pa tudi = v koga imenu govoriti: Ci., l. apud (pred) populum aut in senatu Ci., advorsum aliquem Ter. ali ad aliquem V., O. proti komu naperjen govor, Latine l. Ci., Sen. ph., pure et Latine l. Ci., Graece l. Ci., Graecā linguā loquens ali loquentes N. grško govoreči, ljudje, ki jim je grščina materni jezik, vere ac libere loqui Ci., liberius, ferocius l. N., fortius l. N., Iust., male l. Pl., Ci. obrekovati, opravljati, male l. de aliquo Sen. ph., Suet. koga obrekovati, opravljati, o(b)govarjati, bene l. Pl., bene l. de aliquo, de aliqua re Sen. rh., bene l. in aliquem (naspr. non recte alicui dicere Pl.), l. alicui Sil., Stat. govoriti s kom, toda: male l. alicui Pl., Ter. hudo (slabo) govoriti o kom, govoriti čez koga, opravljati, psovati, zmerjati koga, digitis nutuque locutus O., nutu signisque loquuntur O., non loquens Gell. nem; o pooseb. stvareh: eo tacente res ipsa loqueretur Ci., quae (sc. patria) tecum, Catilina, sic agit et quodam modo tacita loquitur Ci., lex loquitur Ci., Ulp. (Dig.), ut censoriae tabulae locuntur (gl. opombo spodaj) Ci., ut consuetudo loquitur Ci. kakor običajno pravijo, oculi … quem ad modum animo adfecti simus loquuntur Ci. očitno naznanjajo (kažejo, razkrivajo), Baiae non loquuntur solum, verum etiam personant Ci., cum P. Africani historiae loquantur Ci. ker (o tem) poroča zgodovina Publija Afričana, montesque feri silvaeque loquuntur V., pinūs loquentes V. ali loquens coma Cat. šušteče (šumotljajoče, šelesteče) smreke, šušteče listje, cum chartā dextra locuta est O. je zapisala na papir, Phoebo loquentia saxa Sil., fama tamen loquebatur Iust., omnes historiae loquuntur Lact., ut proverbium loquitur Amm.

2. trans.
a) govoriti kaj, o čem, pripovedovati kaj, (po)reči, praviti, trditi: haec si tecum (tebi), ita ut dixi, patria loquatur Ci., quid (čemu) loquor plura? Ci., quid de P. Sulpicio loquar Ci., quid loquar de militari ratione? Ci. kaj (čemu) bi govoril, quid loquar, quanta ratio in bestiis … appareat? Ci., multi etiam Catilinam atque illa portenta loquebantur Ci., quid turres, quid vineas testudinesque loquar? L.; z ACI: loquebantur eum neglegenter fecisse N. trdili so; loquuntur z ACI lahko slovenimo tudi s pravijo, baje, menda, govori se, širi se govorica, da … ali z baje, menda in glavnim stavkom: hospitibus nam te dare iura loquuntur V., eodem die vulgo loquebantur Antonium mansurum esse Casilini Ci. ep.
b) ope(va)ti: proelia lyrā H.
c) izreči (izrekati), povedati (pripovedovati), imenovati: deliramenta, meram rem Pl., rem loquere Pl. čisto prav praviš, paucula, rem Ter., suum nomen alicui Pl., nomenque suum casūsque loquatur O., non ego falsa loquar O., furta l. O. izblebetati, pugnantia te loqui non vides? Ci.
d) kaj vedno v ustih (na jeziku) imeti, vedno govoriti o kom ali o čem: classes Ci., merum bellum ali mera scelera Ci. ep., reges atque tetrarchas, omnia mala loquens H., quem chartis famaeque damus populisque loquendum? Mart. da bi se vedno govorilo o njem.

Opomba: Loqui v pass. pomenu: loqui est coeptum Caelius in Ci. ep. Star. inf. pr. loquier: Naev. ap. Gell. Star. locundus = loquendus: Pl., locuntur = loquuntur: Ci.

lōrīca -ae, f (lōrum)

1. po Varr. najprej kožnat (usnjen) naprsni oklep (naprsnik), pozneje tudi prevlečen z bronastimi luskinami; ko so se uveljavili galski, iz železnih obročkov spleteni oklepi, tudi: železna srajca, (naprsni) oklep (thorax = železna ali bronasta oprava, ki sega od vratu do mednožja = železen ali bronast oklep): V., L., Cu. idr., loricae thoracesque L. naprsniki in železni oklepi, l. lintea N., Suet. platnen (= iz več plasti platna), „prešit“ naprsnik, serta N. verižna srajca, ferrea T. železen naprsnik; libros … mutare loricis H. knjige … zamenjati z orožjem.

2. metaf.
a) doprsni zid, parapét, prsobran na zidovih, nasipih idr.: Fl., Amm., testacea Vitr., pinnae loricaeque ex cratibus attexuntur C., perpetua lorica obducta Cu., fossam loricamque contexens T.
b) ograja, ograda, plot: Amm., iam domus eorum extremam loricam perveneramus Ap.
c) omet, belež, belilo (na poslopjih): supra loricae ex calce et arena inducantur Vitr., loricae ostiorum fenestrarumque Plin.
d) trup: nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

loro

A) pron. oni, one; njih, njim, nje, njimi:
lo dirò loro njim bom povedal
vado da loro k njim grem
sono stati loro a dirlo oni so to rekli

B) agg. njihov, njun:
il loro padre njihov oče
i loro genitori njihovi starši

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

lōtos (in lōtus) -ī, f (gr. ὁ λωτός) bot. lotos, ime več rastlin:

1. egiptovski lokvanj (Nymphaca nelumbo Linn. ali Nelumbium speciosum Willdenow), za stare Egipčane podoba rodovitnosti in zato sveta rastl., pogosto upodobljena na spomenikih; njen plod (faba Aegyptia) je užiten. Ta rastl. je danes v Egiptu iztrebljena; najdemo jo le še v Indiji: Plin.

2. číčimak (Rhamnus lotus Linn., Zizyphus lotus Lamarck), drevo, ki raste ob severnoafriški obali, s sladkim in blagodišečim sadom, ki so ga uživali Odisejevi tovariši; po njem so dobili svoje ime tudi Lotofagi (Lōtophagī). Ta sad še sedaj (kot „jujuba“) prodajajo po vseh severnoafriških trgih: V. (Georg. 2, 84), aquatica lotos O. (po mnenju drugih je to egiptovski lokvanj), hae fuere lotoe (gr. nom. pl.) patulā ramorum opacitate lascivae Plin.; metaf. tudi sad tega drevesa, čičimakova jagoda: Hyg. (pri katerem je beseda m.), Sil., nec degustanti lotos amara fuit O., lotosque herbaeque tenaces Pr.; meton. iz čičimakovine izdelana piščal(ka): terret et horrendo lotos adunca sono O., Phoebi superatus (sc. Marsya) pectine loton Sil.; kot m.: Palladius tenero lotos ab ore sonat Mart.

3. neko drugo, tudi v Italiji domače drevo, sicer imenovano celthis, koprivovec, koprivček (Celtis australis Linn.): eadem Africa … insignem arborem loton gignit, quam vocat celthim Plin. (13, 104; na tem mestu pisec zamenjuje koprivovec s čičimakom).

4. = faba Graeca italijanska dateljnova sliva, dragun (Diospyros lotus Linn.): faba Graeca, quam Romae … loton appellant Plin.; kot m.: Ci. ep. (7, 20, 2).

5. medena ali skalna detelja, orehovec (Trifolium melilotus officinalis Linn.), neka krmna rastlina: cytisum lotusque frequentīs ipse manu … ferat praesepibus V.

Lua -ae, f (luēs: luō, λύω; po drugih sor. z lucrum, Lua = boginja plena) Lúa, rim. boginja; njej na čast so sežigali v bitkah uplenjeno orožje: Varr., L., Gell.

Lūcānī -ōrum, m Lukáni, preb. pokrajine Lukanije v južni Italiji: Varr., Ci., L., Plin., Iust.; meton. lukánsko ozemlje, ozemlje Lukánov, Lukánsko: in Lucanis … delectus habebat C., Samnites bellum … in Lucanos traxit L.; kolekt. sg. Lūcānus: Lucanus et Bruttius et Samnis ab nobis defecerunt L. — Od tod

I. subst. Lūcānia -ae, f Lukánija, pokrajina v južni Italiji: H., Mel., Plin., Plin. iun. idr. —

II. adj.

1. Lūcānus 3 lukán(ij)ski: vinum Varr., bos = bos Lūca (gl. spodaj) Varr., nix H., montes L.; subst.
a) lūcāna -ae, f (sc. hira) = lūcānica (gl. spodaj): Varr.
b) Lūcānus -ī, m hrošč rogač (Lucanus cervus Linn.): lucanos vocat hos Nigidius Plin. (po nekaterih izdajah lucavos).

2. Lūcānicus 3 lukán(ij)ski; od tod subst.
a) lūcānica -ae, f (sc. hira) lukán(ij)ska klobasa, prekajena (povojena) klobasa: Ci. ep., Mart., Lūcānica Char. Soobl. lūcānica -ōrum, n: Stat., Arn.
b) Lūcānicus -ī, m (sc. botulus) = lūcānica -ae: Char.
c) Lūcānicum -ī, n (sc. farcimen) = lūcānica -ae: Char.

3. Lūca (lūca) -ae, m iz Lukánije, lukán(ij)ski: bos Luca (luca) ali Luca bos lukan(ij)ski vol = slon, ki so ga Rimljani prvič videli v Lukaniji v Pirovi vojski, niso pa poznali njegovega pravega imena: Naev. fr., Enn. ap. Varr., Sen. tr., Aus., luca bos Pl., boves lucae Lucr., moderari Lucas boves Sil.

lūcar -āris, n (lūcus) sprva gozdnina, gozdni davek (= pristojbina za izkoriščanje gozda = dohodki od državnih gozdov, logov): lucar appellatur aes, quod ex lucis captatur P. F.; pozneje so to gozdnino namenjali za plače gledaliških igralcev; od tod lucar meton. = igralska plača, plača za (gledališke) igralce: T., Tert.

lūcāris -e (lūcus) gozden, loški, gajski: lucaris pecunia, quae in luco erat data P. F. gozdnina; subst. lūcāria -ium, n lukárije, praznik logov, praznik gajev, ki so ga obhajali 19. in 21. julija: Masurius ap. Macr.

Luccēius 3 Lukcéj(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Lucceius Lucij Lukcej, Ciceronov prijatelj: Ci. ep., L. epit., Suet.

2. C. Lucceius Hirrus Gaj Lukcej Hir, tr. pl. l. 53, Cezarjev nasprotnik: Ci. ep., C. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo (napačno) Lucilius Hirrus).

3. Q. Lucceius Kvint Lukcej, menjalec v Regiju in priča zoper Vera (Verres): Ci.

4. Lucceius Albīnus Lukcej Albin, za časa Nerona (l. 58 po Kr.) namestnik v Judeji, kjer so ga Judje zaradi hudega izsiljevanja zelo zasovražili. Pozneje ga je dal Vitelij usmrtiti, ker ga je imel na sumu, da stremi za cesarsko oblastjo: T.

Lūcerēs -um, m Lúceri, ena izmed treh prvotnih patricijskih tribus (pratribus), na katere so bili razdeljeni prvi svobodni rimski državljani (gl. tudi Ramnēs in Titiēs): Varr., Ci., L., O., Pr. idr. — Soobl. Lūcerēsēs: P. F.

Lūcīlius 3 Lucílij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Q. Lucilius Balbus Kvint Lucilij Balb, stoik, Panajtijev učenec, zastopnik stoiške šole v Ciceronovem spisu De natura deorum: Ci., Lact.

2. C. Lucilius Gaj Lucilij, roj. l. 180 v Svesi Avrunki, prijatelj Scipiona Afričana mlajšega, s katerim se je leta 134 bojeval pred Numancijo, začetnik rim. satire, umrl l. 103. Zapustil je 30 knjig satir, ki so se ohranile le v odlomkih: Ci., H. (ki sodi o njem enostransko in krivično), Plin., Q., Pers., Suet., T. idr.

3. Lucillius Bassus Lucilij Bas, ne preveč imeniten rim. pesnik: Ci. ep.

4. Lucilius Iunior Lucilij junior (mlajši), prijatelj Seneke mlajšega, stoik, ki se je prizadevno ukvarjal z znanostjo in pesništvom: Sen. ph.

5. Lūcīlia -ae, f Lucílija hči Manija Lucilija, nečakinja pesnika Gaja Lucilija, soproga Gneja Pompeja Strabona (konz. 89), mati Gneja Pompeja Velikega: Vell. — Od tod adj. Lūcīliānus 3 Lucílijev = pesnika G. Lucilija, lucílijski: character Varr., ille versus Plin., aetas Macr., formix Arn. Lucilijevo „Kurbišče“ (naslov Lucilijeve satire), Lucillianum (!) quippiam retulisti? Hier.

Lūcīlliānus -ī, m Luciliján

1. tast cesarja Jovijana, magister equitum et peditum; l. 364 po Kr. so ga ubili vojaki v Galiji: Amm.

2. comes, se je kot poveljnik pomorskih in kopenskih čet udeležil vojaškega pohoda cesarja Julijana proti Perzijcem: Amm.

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

Lucumō (ali Lucmō, Lucmōn) -ōnis, m (etr. tuj. Lauchme, lauχme (lauχume)) lukumón, lukmón, Luk(u)món, častni naslov etrurskih velikašev ali glavarjev, ki so bili obenem svečeniki; zveza držav (v njej je bilo 12 držav) je izmed njih vsako leto volila svoje voditelje: Serv., Sid.; Rimljani so to besedo napačno šteli za nom. propr.: Aur., Macr., Anco regnante Lucumo vir inpiger ac divitiis potens, Romam commigravit L., nomina his (sc. filiis Tarquinii Prisci) Lucumo atque Arruns fuerunt L. metaf.

1. = glavar, načelnik, voditelj, vodja: Lucumo (sc. philosophorum) Samius Aus. (o Pitagori).

2. = Etrúr(ij)ec, Etruščán: Aur., galeritus Lucmon Pr. (po drugih Lygmon, nom. propr.).

3. v pl. = od božanstva navdušeni svečeniki, navdušenci, obsedenci: Lucumones (Lucomones) quidam homines ob insaniam dicti, quod loca, ad quae venissent, infesta fecerent P. F.

lūdius -iī, m (lūdus glediška igra)

1. = lūdiō: Pl., Tert. Arn., Prud., ipse ille maxime ludius, non solum spectator, sed actor Ci., si ludius constitit Ci. (to je veljalo za razžalitev svetih iger, ki so jih morali potem obnoviti), quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum L.

2. gladiator, bor(il)ec: comitata est Eppia ludium Iuv. (po drugih ludum). — Kot nom. propr. Lūdius -iī, m Lúdij, ime dveh slikarjev: Plin.

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.