Franja

žíla anat vaso m sanguíneo ; (dovodnica) vena f ; (odvodnica) arteria f ; (rudna) veta f , filón m ; (v lesu, marmorju) veta f

pesniška žila (fig) vena f poética
krčna žila (med) várice, vatiz f
prometna žila arteria f de tráfico
listna žila nervio m, nervadura f
vodna žila vena f de agua
zlata žila (min) filón m de oro, (med) hemorruides f pl
bitje žile pulsación f
žila bije, utriplje la arteria pulsa
potipati komu žilo tomar el pulso a alg

žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

žív in zdrav hale and hearty
žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
žíva domišljija vivid imagination
žíva duša ne not a living soul (ali creature)
žívi jeziki living languages pl
žívo apno quicklime, unslaked lime
žíva meja hedge
žívo meso tender flesh, quick
žív opis vivid description
žív spomin vivid recollection
žíva teža live weight
žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
žívo zanimanje vivid interest
žíva žerjavica live coals pl
živi (ljudje) pl the living
na žíve in mrtve in (real) earnest
vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
žívo srebro quicksilver, mercury
žíva skala living rock, bedrock
žíva oddaja live broadcast
dokler bom žív as long as I live
je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
kar sem žív all my life, in all my born days
biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
zadet v žívo cut to the quick
žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

živeč pridevnik
1. (živ) ▸ élőOdkrili so njegove še živeče potomce. ▸ Felkutatták a még élő leszármazottait.

2. (o bivanju) ▸ élőV bližini živeči stanovalci tarnajo zaradi motenja nočnega počitka. ▸ A közelben élő lakosok panaszkodnak, hogy az éjszakai pihenésüket zavarják.
Nekateri te divje živeče konje uvrščajo med ponije, saj so visoki le od 135 do 145 cm in težki največ 400 kg. ▸ Néhányan ezeket a vadon élő lovakat a pónik közé sorolják, mivel csak 135–145 cm magasak és a súlyuk nem haladja meg a 400 kg-ot.
Po njegovih besedah so tam živeči rojaki zelo aktivni in povezani med sabo. ▸ Elmondta, hogy az ott élő honfitársak nagyon aktívak és szoros kapcsolatban vannak egymással.

živi samostalnik
ponavadi v množini (kdor je pri življenju) ▸ élő
Razmerje med številom umrlih in živih ostaja nespremenjeno že od 2. svetovne vojne. ▸ A halottak és az élők számaránya már a 2. világháború óta változatlan.
Najbolj cenjeni so seveda tisti slikarji, ki jih ni več med živimi. ▸ A leginkább megbecsült festők persze azok, akik már nincsenek az élők sorában.

življenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

2.
živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
nesolidno življenje ein lockeres Leben
sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

5.
življenje v dvoje die Zweisamkeit

6.
religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
večno življenje das ewige Leben

7.
vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

8.
figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
(njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
jesen življenja der Herbst des Lebens
luč življenja das Lebenslicht
oblika življenja biologija die Daseinsform
pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

11.
živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
(v vodi im Wasser heimisch)

12.
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
tvegati življenje sein Leben wagen
uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
zastaviti življenje sein Leben einsetzen
živeti življenje ein Leben leben
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

brez življenja leblos, planet: unbelebt

do življenja aufs Leben
pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
volja do življenja der Lebenswille

med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

na življenje in smrt auf Leben und Tod
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

po življenju nach dem Leben
sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

pred življenjem vor dem Leben
strah pred življenjem die Lebensangst

pri življenju am Leben
pustiti pri življenju am Leben lassen

skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

v življenje ins Leben
priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
v življenju im Leben
izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
spreten v življenju weltgewandt
v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
z življenjem mit dem Leben
igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

za življenje fürs Leben
za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
nevarnost za življenje die Lebensgefahr
odločilen za življenje lebensbestimmend
odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
pomoč za življenje die Lebenshilfe
potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
prositi za življenje um sein Leben bitten
sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
za vse življenje fürs ganze Leben
zveza za vse življenje der Lebensbund
ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

za življenja zu/bei Lebzeiten
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben

življênje life; living; existence; being; subsistence

brez življênja lifeless; inanimate, inactive
v cvetu življênja in the prime of life
za vse življênje for life, for one's lifetime
v vsakdanjem življênju in everyday life
v vsem mojem življênju in all my born days
(skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
pasje življênje dog's life
vojaško življênje army (ali military) life
enolično življênje humdrum existence
sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
posmrtno življênje afterlife
golo življênje bare existence
bedno življênje wretched life
dolgo življênje longevity
družbeno življênje social life
razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
udobno življênje easy life
borba za življênje struggle for life
način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
aktivno življênje active (ali busy) life
brezdelno življênje idle life
denar ali življênje! stand and deliver!
boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
le enkrat v življênju only once in a lifetime
takšno je (pač) življênje! such is life!
dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
imeti žilavo življênje to have nine lives
imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
gre za moje življênje my life is at stake
izgubiti življênje to lose one's life
deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
rešiti si življênje to save one's life
ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
obuditi koga k življênju to revive someone
staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
spremeniti svoje življênje to change one's way of living
poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
stopiti v življênje to come into being, to enter the world
streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
živeti dvojno življênje to lead a double life
živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
zagreniti komu življênje to embitter someone's life
živeti žalostno življênje to live a miserable life
živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life

življênje vie ženski spol , existence ženski spol , manière ženski spol de vivre , figurativno animation ženski spol , entrain moški spol

človeško življenje vie humaine, existence (humaine), vie de l'homme (ali d'un homme, d'homme)
duhovno življenje vie spirituelle
življenje na deželi, na kmetih vie à la campagne, vie champêtre (ali rustique, rurale)
mestno življenje vie citadine (ali des villes)
nočno življenje vie nocturne
notranje življenje vie intérieure
pasje življenje vie de chien
življenje v taborišču vie des camps
vojaško življenje vie militaire
vsakdanje življenje vie quotidienne (ali de tous les jours, journalière)
zakonsko življenje vie conjugale
živalsko življenje vie animale
drago življenje, draginja vie chère
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
na življenje in smrt à la vie et à la mort
biti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
brez življenja sans vie
skozi vse moje življenje durant toute ma vie
nikoli v (mojem) življenju jamais de la vie
sposoben za življenje - življenja zmožen viable
biti pri življenju être en vie, être vivant, vivre
biti sit življenja être las (ali dégoûté) de la vie
dati življenje komu (roditi otroka) donner la vie (ali le jour) à quelqu'un
dati svoje življenje za donner sa vie pour
gre za življenje il y va de la vie
izgubiti življenje perdre la vie, périr
drago prodati svoje življenje vendre chérement sa vie (ali familiarno sa peau)
rešiti komu življenje sauver la vie à quelqu'un
tvegati svoje življenje risquer sa vie
njegovo življenje visi samo še na nitki sa vie ne tient qu'à un fll
rešiti si življenje avoir la vie sauve, survivre
vzeti si življenje se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours
poklicati v življenje donner naissance à, créer, fonder quelque chose, mettre quelque chose sur pied
vrniti koga v življenje rappeler (ali ramener) à la vie, faire renaître
zbuditi k novemu življenju faire revivre, ressusciter
po nepotrebnem si otežavati življenje se compliquer la vie pour rien, chercher midi à quatorze heures
uživati življenje jouir de la vie
zagreniti komu življenje rendre la vie dure à quelqu'un
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl je n'ai vu cela de ma vie
kaj hočete, tako je (pač) življenje que voulez-vous, c'est la vie
kakršno življenje, takšna smrt telle vie, telle mort

žlíca (-e) f

1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile

2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai

3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte

4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola

žólč (-a) m

1. anat. bile, fiele

2. pren. bile, fiele;
žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
bled od žolča verde dalla bile
med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
žolč ga zvija ha attacchi di bile
zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce

žréb lot

z žrébom by lot
žréb ga je določil the lot fell upon him
žréb odloči the draw decides
žréb naj odloči med nama! let us draw lots!
vleči, vreči žréb za... to draw, to cast lots for...

žrt|ev² ženski spol (-ve …) vojne, nesreče, hudodelstva: das Opfer (nezgode Unfallopfer, plazu Lawinenopfer, preminula med reševanjem Bergeopfer, Bergungsopfer, prometa Verkehrsopfer, napada z napalmom Napalmopfer, vojne Kriegsopfer, vojnih operacij Opfer von Kriegshandlungen, zakasnela Spätopfer)
smrtna žrtev Todesopfer, der -tote
(prometa Verkehrstote, nezgode Unfalltote, vojne Kriegstote)
žrtev poškodb pri/v … der -verletzte
(vojni Kriegsverletzte)
skrb za žrtve vojne die Kriegsopferfürsorge
skrb za žrtve nacističnega režima die Opferfürsorge
pokojnina za žrtve nacizma die Opferrente

ἀγνωσία, ἡ neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, neslavnost, διὰ τὴν ἀλλήλων ἀ. ker se med seboj niso poznali.

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἅμ-ιππος 2 uren (hiter) kakor konj Βορεάς; οἱ ἅ. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφί-ᾰλος 2 (ἅλς) od morja obdan, med dvema morjema ležeč.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.