Franja

corporālis -e (corpus)

1. telesen: Sen. ph., Dig.; kot subst. corporāle -is, n telesno, telesnina: Lact.; pl. corporālia -ium, n telesne stvari, telesnine: Sen. ph.; occ. (gram.) snoven, stvaren, konkreten (naspr. incorporalis pojmoven, abstrakten): Prisc.

2. telesen = ki temelji v telesnem bistvu, snoven, mesén: vitia Sen. ph., voluptates (naspr. voluptates animi) Sen. ph., bona Gell. — Od tod adv. corporāliter telesno: Petr., Tert.

corps [kɔr] masculin telo; trup; truplo; oseba, familier človek; substanca, konzistenca; glavna stvar, glavna sestavina, glavni del, glavna vsebina; militaire korpus, zbor; zbirka ali zbornik; architecture surova stavba; ohišje; deblo

corps à corps mož proti možu; masculin spopad, pretep
corps et biens (marine) z vsem, kar je na ladji
à deux, trois corps dvo-, tridelen
à son corps défendant v samoobrambi; proti svoji volji; nerad
à mi-corps do pasu
à corps perdu slepo, nepremišljeno; strastno
(de) corps et (d') âme z dušo in telesom
en corps kot celota, vsi skupaj, korporativno
corps aéroporté z letali prevažani korpus (militaire)
corps d'armée armadni zbor
corps de ballet baletni zbor
corps blindé oklopni korpus
corps céleste nebesno telo
corps composé spojina
corps du délit (juridique) corpus delicti
corps diplomatique diplomatski zbor
corps électoral volivci
corps d'élite (militaire) elitne čete
corps enseignant učni, učiteljski zbor; učiteljstvo
corps étranger tuje telo, tujek
corps franc prostovoljski korpus
corps législatif zakonodajno telo
corps médical zdravništvo, zdravniki
corps de métier ceh, bratovščina
corps des sapeurs pompiers požarna bramba
corps simple temeljna snov, element
corps strié siva možganska substanca
combat masculin corps à corps spopad, boj, borba moža proti možu
drôle masculin de corps smešen čudak
esprit masculin de corps kastovski duh
les grands corps de l'Etat, les corps constitués najvišje oblasti, državni organi
séparation de corps et de biens (juridique) ločitev od mize in postelje
n'avoir rien dans le corps imeti prazen želodec, ničesar še ne pojesti
avoir sur le corps (figuré) imeti na vratu
n'être qu'un en deux corps biti eno srce in ena duša
donner corps à quelque chose utelesiti, potrditi, utemeljiti
faire corps (avec) tvoriti enoto (z), biti solidaren (z)
faire bon marché de son corps ne se štediti
former corps tvoriti celoto
passer sur le corps à quelqu'un triumfirati nad kom; brezobzirno ga uničiti
prendre corps (figuré) dobiti obliko, materializirati se, konkretizirati se
prendre, saisir à bras le corps zgrabiti (koga) okrog pasu; odločno se lotiti
savoir, connaître ce qu'il a dans le corps poznati namere kake osebe
une âme saine dans un corps sain zdrav duh v zdravem telesu

correre^*

A) v. intr. (pres. corro)

1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja

3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor

6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

B) v. tr.

1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti

2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami

corripiō -ere -ripuī -reptum (cum in rapere)

1. naglo, trdno, silno prije(ma)ti, popasti (popadati), (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti; sprva z množinskimi obj.: celeres sagittas V., lora manu O., arma Vell., Fl., manu arma virosque Cu. (o slonih), singulos manu Cu., quas (volucres) corripuit serpens O., naves, quae paratae erant V. ali omnes suas res c. Auct. b. Alx. v naglici vse svoje stvari pograbiti; s kolektivnimi obj.: id, quod in praesentiā vestimentorum erat, corripuit N.; potem tudi z edninskimi obj.: Val. Max., Plin. idr., ferrum (meč), magnam hastam, sacram effigiem, ambustum torrem ab ara V., Cacum … corripit in nodum complexus V., (mulierem) correptam Graeco verbo monuit T. je prijel za roko in …

2. occ.
a) pograbiti, zgrabiti = na silo osvojiti (si) kaj, polastiti se, polakomniti se česa, zaseči, izsiliti kaj: pecuniam Ci., pecunias Ci., T., fasces S., Vell., omnium partes N., anxiis sordibus magnas opes, summa cum licentia naves Val. Max., praefecturas T., aliena Plin. iun., bona vivorum et mortuorum Suet., communis victoriae praemia Iust.
b) pesn. s tal vzdigniti, večinoma refl. se corripere vzdigniti se, pobrati se: c. corpus de terra ali ex somno Lucr., corripio e stratis corpus (= me) V., c. sese V.; od tod vzdigniti se = hitro odpraviti se, pohiteti: corripuit se repente et abiit Pl., c. se inde, se intro Ter., corripuit … sese ad filiam Ter., tandem corripuit sese atque inimica refugit in nemus V.
c) pesn. zbrati, zgrniti: omnia conrident correpta luce diei Lucr.
č) koga prijeti, zasačiti, ujeti, uloviti, planiti (udariti) na koga: hominem corripi … iussit Ci., quos ille … corripi atque interfici iussit C., ipsi (magi) corripiuntur a pluribus Iust.
d) kot tožnik prijeti (napasti) koga, s tožbo (po)lotiti se, ovaditi koga: statim corripit reum T., Priscum … corripuit delator, obiectans … T., accusatione corripi T., Aemilia Lepida a delatoribus corripitur ob servum adulterum T., locupletissimus quisque in praedam correpti T.
e) z grajo, s psovkami lotiti (lotevati) se koga, spraviti se na koga, (po)grajati, (po)karati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, ogovoriti (ogovarjati): consules L., hunc corripiunt dictis O., aliquem non inimice corripere, sed paene patrie monere Q., c. alicuius securitatem Plin. iun., adulationes … gravissimo corripuit edicto Suet.; pogosto v pass.: convicio consulis correpti C., voce magistri corripi H., corripi iurgio Suet., numquamne fecisti, quod a patre corripi posset? Plin. iun. Skladi: ob haec correptus Suet.; populum quam potuit gravissima oratione corripuit, quod eam potestatem bis sibi detulisset Val. Max., corripuit consulares, quod non de rebus gestis senatui scriberent Suet.; ab eo correptus, cur ambularem Plin. un. na odgovor poklican

3. pren.
a) (o bolezni, smrti ipd.) koga popasti (popadati), prevze(ma)ti, zgrabiti (zgrabljati), pob(i)rati, vzeti, jemati: nec singula morbi corpora corripiunt V., quo celerius eiusmodi tempestates (kužni časi) corripiunt (sc. homines), eo maturius … Cels.; pogosteje v pass.: corripi febre Plin., morbo gravi ali subitā vi morbi Val. Max., subito et gravissimo morbo Cels., bis morbo inter res agendas Suet. dvakrat zboleti, morbo comitiali Suet. ali vitio comitiali Sen. ph., Plin., exitiabili morbo T. na smrt zboleti, pedum dolore Plin. iun. ali oculorum dolore Eutr. zboleti na nogah, na očeh, adversā valetudine Iust., correptus subitā morte Cu.; abs.: si (paralytici) correpti non sunt, diutius quidem vivunt, sed … Cels.; pesn.: modo (segetes) sol nimius, nimius modo corripit imber O. pogubi, caeco correpta veneno (od strupene vodne sape) Lucr.
b) (o čustvih, strasteh) koga prevze(ma)ti, popasti (popadati), obje(ma)ti, obvlad(ov)ati, zamikati: hunc plausus … plebisque patrumque corripuit V. je zamikalo, razveselilo; večinoma v pass.: vellem haud correpta fuisset militiā tali V. da je ne bi prevzela taka bojaželjnost, visae correptus imagine formae O. očaran, duplici ardore (sc. amoris et vini) correptus Pr., pueruli sui nimio ardore correptus Val. Max., correptus misericordiā Suet., irā Gell. zanesen.
c) (o ognju) lotiti (lotevati) se česa, popasti (popadati) kaj: quae (flamma) plurima vento corripuit tabulas V., ipsas ignes corripuere casas O., postquam ignis (rogi) corpus eius corripuit Val. Max., ignes inferiora aliquando corripuit Sen. ph., ignes terrā editi villas, arva, vicos passim corripiebant T.; v pass.: correpti flamma alii sunt, alii ambusti afflatu vaporis (od žarečega puha) L., turbine caelesti subito correptus et igni V., improviso igne correptae naves conflagraverunt Macr.
č) (o vodi) odplaviti (odplavljati): flumen … urbis tecta corriperet, nisi essent specus lacusque, qui exciperent Cu.

4.
a) pospešiti (pospeševati): pedes Sen. tr.; pren.: tarda necessitas leti corripuit gradum H.
b) hitro nastopiti pot po čem ali kam, hitro napotiti se kam, hitro odriniti, kreniti na pot: viam V., O., Plin. iun., corripiunt spatia V. planejo na tekališče, cum … campum corripuere … currūs V. pretečejo, c. iter Val. Max.

5. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), omejiti (omejevati): numina corripiant moras (rok, čas) O., c. nimium omnia (namreč v govoru) Q., singulos missūs a septenis spatiis ad quina Suet., ludorum ac munerum impensas Suet., ut difficiles puerperiorum tricas Iuno mulceat corripiatque Lucina? Arn.; occ. (v izgovarjavi) skrajš(ev)ati, predtegniti (predtegovati): singularis rectus casus correptus (npr. trabs iz trabes) Varr., illis mos erat („fulgēre“) correptā syllabā uti, ut dicerent „fulgeōre“ Sen. ph., c. syllabam, verba Q. Od tod adj. pt. pf. correptus 3, adv. -ē kratko izgovarjan, kratek, predtegnjen: correptae litterae syllabaeve Q. kratki (predtegnjeni) zlogi, correpte dicere verbum Gell., aut producatur (syllaba), quae nunc correptius exit O.

Opomba: Vulg. pt. pf. corruptus: Paul.

corrumpō -ere -rūpī -ruptūm

1. zlomiti, od tod pokvariti (pokvarjati), poškodovati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), izničiti, v nič da(ja)ti, v pass. tudi propasti, izničiti se, po zlu iti ipd.: aequo animo sua ipsi frumenta corrumpunt C., c. alimenta Cu., res familiares S. ali rem domini Col. na nič spraviti, corrumpente (frumentum) humore Plin., pituitae cursus acerrimus … aciem quoque ipsam (oculorum) corrumpit Cels. S čim? (z abl. instrumenti): coria autem, ne rursus igni ac lapidibus corrumpantur, centonibus conteguntur C., c. vineas igni et lapidibus S., se suosque cum omnibus copiis suis ferro et igni Fl.; pogosto samo igni corrumpere sež(i)gati: oppida S., illaque et domum et semet igni corrumpunt S., alia opera disicere, alia igni c. L.; z abstraktnim obj. iznakaziti, uničiti (uničevati), spodnesti (spodnašati), spodkopa(va)ti, onemogočiti, ob kaj spraviti (spravljati) sebe ali koga drugega, izgubiti (izgubljati), poseb. po nemarnem: ille mihi hodie corrupit diem Pl., ob rem corruptam domi poenas metuere S. zaradi napravljene škode, c. se suasque spes S., gratiam (naklonjenost) Ph., dei beneficia Sen. ph., libertatem T., fidem artis (vero v umetnost) T., corrupta totiens victoria T.; z abl.: quodcumque addebatur subsidio, id corruptum timore fugientium C. je onemogočil strah, c. dubitando et prolatando magnas opportunitates S. izgubiti, illis multo corrupta dolore voluptas H. skaljena, c. tot meritorum gratiam (hvalo za … ) maiore culpā, quam causae culpa est L., his factis magnifice gestarum rerum gloriam Val. Max.

2. pokvariti (pokvarjati), iznakaziti = (po)slabšati, (o)slabiti, izpriditi (izprijati), v pass. pokvariti se, izpriditi se ipd.: pabulum et aquarum fontes S., vinum, oleum Auct. b. Afr., morbo caeli coorta tempestas corrupit lacūs V. je okužila, aqua amara, quae corrumpit dulcem Cu., c. maria Fl. vznemirjati; v pass.: corrumpitur iam cena Pl., prandium corrumpitur Ter., conclusa aqua facile corrumpitur Ci. se izpridi, se usmradi, imbri frumentum corrumpi patiebatur Ci., Ceres corrupta undis V., nec casiā liquidi corrumpitur usus olivi V., assa caro danda est … , quae non facile corrumpitur Cels., vino forma perit, vino corrumpitur aetas Pr. slabi mladost, rura neglegentiā villici corrupta et perdita Val. Max., ebur corrumpitur ostro Stat., humor ex hordeo aut frumento in quandam similitudinem vini corruptus T. (s primesmi) v slabo vino ponarejena, vinum in acorem corrumpitur Macr. se skisa; occ.
a) skaziti = (s)pačiti, popačiti, potvoriti (potvarjati), onesposobiti (onesposabljati), (o)grditi: ne plora; oculos corrumpis tales Pl., quid fles et madidos lacrimis corrumpis ocellos O., teneros c. febribus artus O., dentibus ungues Pr. razgristi, fama honestatis formam corrumpit Ci., forma ne illā quidem sorte corrupta Cu., corpus exanimum nulla tabe, ne minimo quidem livore corruptum Cu.; (živa bitja) izmučiti, (o)slabiti, v pass. shujšati: corrumpi equos in insula inclusos L., corrupti equi macie C. shujšani, onemogli, mršavi, quia corruptos nuper viderat boves Ph.; z abstraktnim obj. (o)grditi, (o)madeževati: famam rerum gestarum Cu., professionem honestarum artium malis moribus Cu.; (po glasu, izreki) popačiti, sprevreči (sprevračati): nomen eorum paulatim Libyes corrumpere barbarā linguā Mauros pro Medis appellantes S., Chloris eram, quae Flora vocor; corrupta Latino nominis est nostri littera Graeca sono O., os in peregrinum sonum corruptum Q., littera continuata cum insequente in naturam eius corrumpitur Q.
b) (po vsebini, smislu) popačiti (popačevati), ponarediti (ponarejati): sententias iudicum Ci., tabulas ali litteras publicas ali samo litteras (listine) Ci., totidem generibus corrumpitur oratio, quot ornatur Q., corruptae in adulationem causae T. v prilizovanje spačeni razlogi; o neživem subj.: simulatione honestatis formam eius (gloriae) pulchritudinemque corrumpit Ci. podaja popačenko (česa).

3. pren. (moralno) pokvariti (pokvarjati), (po)pačiti, izpriditi (izprijati): neque equidem illum me vivo corrumpi sinam Pl., tu illum corrumpi sinis Ter., c. mores Ci., N., Cu., corrumpi mores (puerorum) in scholis Q., naturam fortuna corrumpit Cu., Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., genus hominum ad honestatem natum malo cultu … corruptum Ci., populus largitione magistratuum corruptus est N., c. acceptam nobilitatem S., milites … licentia atque lascivia corruperat S., postquam luxu atque desidiā civitas corrupta est S., inter tanta vitia aetas (moja slabotna mladost) ambitione corrupta tenebatur S., invidia vulgi vanum ingenium dictatoris corrupit L., omnia perversas possunt corrumpere mentes O., me non ullae poterunt corrumpere taedae Pr. noben drug plamen ljubezni me ne bo mogel onečastiti, quae manus obscaenas depinxit tabellas, illa puellarum ingenuos corrupit ocellos Pr. je okužila, ne otium corrumperet militem Vell., c. iuventutem Q., disciplinam T. ali disciplinam castrorum Plin. iun., corruptos depravatosque mores principatūs reformare et corrigere Plin. iun., non corrumpi ea in deterius, quae aliquando a malis fiunt Plin. iun.; occ.
a) zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), onečastiti (onečaščati), (o)skruniti: herilem filium Pl., mulierem Ter., qui homo? adulescentulus corruptus? Ci., uxorem quondam magni Minois, ut aiunt, corrupit torvi candida forma bovis Pr., potuit corrumpere taurum mater O., c. puerum praetextatum et ingenuam virginem Val. Max., plurimas et illustres feminas, fratris filiam Suet.
b) podkupiti (podkupovati): iudicem Ci., sacerdotes fani, oraculum Delphicum N., a rege corruptus N., plerisque ex factione eius corruptis S., c. scribae servum Plin. iun.; z abl. instrumenti: aliquem pecuniā, pretio ali turpi largitione Ci., aliquem auro S., aliquem donis S., Cu. ali muneribus H., O., servum spe et muneribus N., corrumpi regiā mercede Val. Max.; s per: tu doce, per quem sequestrem, quo divisore tribus corrupta sit Ci. Čemu? c. aliquem ad scelus, ad societatem, in spem rapinarum T. S kakšnim namenom? (s finalnim stavkom): c. centuriones ducesque turmarum, uti transfugerent S., huius filiam virginem auro corrumpit Tatius, ut armatos in arcem accipiat L.; met.: c. comitum curam nutricisque fidem O. — Od tod adj. pt. pf. corruptus (st.lat. corrumptus) 3, adv. -ē, pokvarjen, iznakažen, pohabljen: hordeum C. plesniv, caelum Lucr., caeli tractus V., aqua, dens, corpus Cels., humor Q., longum carpentes iter et factum corruptius imbri H., lacus sapore corruptior T., corruptissimum genus (unguentorum) Plin.; kot subst. corrupta -ōrum, n pokvarjeni, pohabljeni (telesni) deli: Cels.

2. pren.
a) (v izreki ali pisavi) nepopoln, napačen, nepravilen: Q. (I, 5, 68), verba corrupte pronuntiare Gell.
b) v izrazih in mislih pokvarjen, popačen, napačen, sprevržen, pogosto neokusen, neslan: consuetudo (govorni običaj, govorica) vitiosa et corrupta Ci., vitiosum et corruptum dicendi genus Q., multo corruptior sententia Sen. rh., corruptissima res omnium, quae umquam dictae sunt Sen. rh.; (o govorniku, pesniku idr.): ingenio corruptus, tumidi et corrupti Q., corrupti (naspr. culte dicentes ali laeti) Sen. ph.; de aliqua re neque depravate iudicare neque corrupte Ci., non minus multa magnifice dicere quam corrupte Sen. ph., multa facunde explicuit, corruptius quam Fabianus, sed dulcius Sen. ph., non illi peius dicunt, sed hi corruptius iudicant Sen. rh., Damas corruptissime (dixit) Sen. rh.; kot subst. corrupta -ōrum, n sprevržene misli (naspr. sana): Sen. rh.
c) nravno pokvarjen, popačen, izprijen, hudoben, malopriden, brezbožen: civitas S., civitatis corrupti mores S., c. Baiae Pr., nihil urbis eius corruptius moribus Cu., Sardanapalus vir muliere corruptior Iust., homines omnium ordinum corruptissimi S. fr., corruptissima res publica, corruptissimum saeculum T., adversus modestiam disciplinae corruptus T., intimi libertorum servorumque corruptius quam in privata domo habiti T. bolj na rahlo držani, manj ustrahovani; occ. α) zapeljan, oskrunjen: quis corruptor iuventutis, quis corruptus (= cinaedus), quis perditus inveniri potest, qui … Ci., c. virgo Val. Max. β) podkupljen: iudicia Ci., iudex H., adversarius Suet.; enalaga: c. iudicium Ci. s podkupovanjem dosežena ovadba.

corruptrīx -īcis, f (corruptor) kvariteljica, zapeljivka: licentia, rerum c. et morum Amm.; atrib. (kot adj.) zapeljiva: tam corruptrice provinciā Ci. ep.

Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.

1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.

2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.

cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

3. pren.
a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
c) odevalo: corporeus Varr.

cortīna -ae, f (najbrž sor. z gr. κυρτός in lat. curvus, še prej pa z lat. corium, cortex, scortum; prim. sl. korec iz skorje narejena posoda; v pomenu „zastor“ iz cum in vertere)

I.

1. okrogla posoda, kotel: Ca., Pl., Plin.; occ. kotlast trinožnik, poseb. tisti, s katerega je Pitija prerokovala v Apolonovem preročišču v Delfih: cortinaque reddidit imo hanc adyto vocem O., (visa est) mugire adytis cortina reclusis V.; od tod met.
a) prerokba: neque te Phoebi cortina fefellit V., c. Delphica Plin.
b) preročišče: antistes Delphicae cortinae, c. Pythica Val. Max. — Trinožnik kot posvetilni dar: exque iis (sc. sibi positis statuis) aureas cortinas Apollini Palatino dedicavit Suet.

2. pren.
a) kotlasta okroglina, nebesni obok: Enn.
b) krog poslušalcev: cum vix in cortina (po drugih corona) quisquam assistat T. —

II. zagrinjalo, zastor, zavesa (prim. fr. courtine, ang. curtain, nem. Gardine): Vulg., Eccl., cortinae sunt aulaea Isid.

Cortōna -ae, f Kortona, mesto v Etruriji, severozahodno od Trazimenskega jezera: L., Plin. Od tod adj. Cortōnēnsis -e kortonski, pri Kortoni: montes L.; kot subst. Cortōnēnsēs -ium, m Kortonci, preb. Kortone: L., Plin.

coruscus 3

1. stresajoč (se), majajoč se, majav, kolebajoč se, zibajoč se, tresoč se: silvis scaena coruscis … imminet V., coruscis cum fremit ilicibus … Appenninus V., cristis capita alta (grški acc.) corusci V. z mahajočimi perjanicami na glavah; šalj.: omni corusca prae tremore fabulor Pl. govorim zgolj trepet; pren. omahljiv, omahujoč: ἐνϑύμημα c. Gell.

2. pren. bleščeč, blesteč, lesketajoč se, svetlikajoč se, iskreč se, spreminjast: imber Varr., sol, ensis, mucro V., ignis H. = blisk, lumina ali fulgura Lucr., lampades O., Iovis dextra H. ali dextra dei Prud. bliskajoča; enalaga: Pyrrhus … telis et luce coruscus aënā V., purpurei cristis iuvenes auroque corusci V., ferroque auroque corusci viri Stat. Kot subst. coruscus -ī, m (sc. ignis) blisk: It. (z vulg. obl. scoruscus), Ven.

corvīnus 3 (corvus) krokarjev, krokarski, vranji: ovum Plin., nigredo Ap., genus Vulg. — Kot nom. propr. Corvīnus -ī, m Korvin, priimek Valerijevega rodu (gl. poseb. Messālla): Fl., Gell.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.

corymbus -ī, m (gr. κόρυμβος vrh ali skrajni del kakega telesa)

1. pl. corymbi ladijska glaviča = končini ladijskega nosu in repa, pogosto pozlačeni in okrašeni: Val. Max.

2. češulja bršljana ipd. rastl.: Col., Plin., Iuv., hederā vestit pallente corymbos O., gravidis distinguunt vela corymbis (hederae) O.; poseb. vkuhana češulja rastl., imenovane ferula: Plin. (XIX, 9, 56); bršljanova češulja kot atribut Bakha in drugih: V., O., Pr., Tib. idr.

Corythus -ī (Κόρυϑος) Kórit,

1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

2. kot masc.
a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
b) Perzejev tovariš: O.
c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
č) neki Lapit: O.

cōsa f

1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država

2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje

3. pog. onè (ženska oseba)

4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja

5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!

6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

Cosa (Cossa) -ae, f (Κόσσα) Koza, Kosa,

1. primorsko mesto s pristaniščem in predgorje v Etruriji: S. ap. Serv., L. epit. idr., vectusque Cosam Etruriae promunturium ignotis locis se abdit T. — Soobl. Cosae -ārum, f Koze: quique urbem liquere Cosas V. — Od tod adj. Cosānus 3 koški: portus Cosanus L., litus Plin., praedia Suet.; kot subst.
a) Cosānum -ī, n Koško ozemlje: in Cosano C., ali vaško posestvo pri Kozi: in Cosano Ci. ep.
b) Cosānī -ōrum, m Kožan(c)i, preb. Koze: Ci. ep., L.

2. mesto v Lukaniji: Cosa in agro Thurino C.

così

A)

1. tako:
così si dice tako pravijo
e così? kaj pa potem?
è così? ali je tako?
e così via in tako dalje
basta così! dovolj!
così così bolj tako tako, nekako
di così, per così tako:
mettiti per così postavi se takole

2. tako; toliko:
è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
così gli uni come gli altri tako eni kot drugi

B) agg. tak, takšen:
non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka

C) cong.

1.
così come tako, kot:
è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?

2.
e così in tako, in zato:
abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže

3. čeprav:
così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati

4.
così.. che, così... da tako... da:
non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!

5. ko bi le; bog daj, da:
così fosse vero! ko bi le bilo res!

6.
come... così, appena che... così brž ko:
come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal

7.
siccome... così, poiché... così ker:
siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta