Franja

frangō -ere, frēgī, frāctum

1. lomiti, prelomiti, zlomiti, zdrobiti, razdejati, razbiti, razkosati: hastas Enn., deûm simulacra Lucr., telum manu V., glaebas rastris V., lagoenam, patinam, H., caules H. nalomiti, ornum O. odlomiti jesenovo vejo, panem Lact., navem frango Ter., Corn. ladja se mi razbije; duo … cum corpora … frangeret ad saxum V., Oleniden a summo vertice fregit O., moles frangit iras aequoris O. ukrotiti srdito morje, mare montis ad eius radices frangit fluctūs Lucr. razbije ob … ; o telesnih delih: fr. cervices Ci. vrat zlomiti, laqueo gulam S. ali guttur H. zadrgniti, zadaviti, cerebrum V. razbiti, ossa, tempora O.; od tod tudi zlomiti si kaj: excusavit, quod brachium fregisse diceret Ci., capra fregit cornu O., fr. crus, femur Cels., coxam Plin. iun., pedem Aug., fr. exuvias boum aceto Val. fl. omehčati, comam in gradūs Q. v kite (raz)deliti, v kite splesti, torum Mart. tlačiti = na njej sedeti, undam ulnis Sil. s komolci lomiti (= deliti) = plavati čez, preplavati, amnem nando Lucan. ali vadum nando Sil. preplavati; v pass.: anulus aureus … fractus … est Ci., cum consulis fasces frangerentur Ci., nisi ei crura fracta essent Ci., fluctus frangitur a saxo Ci., valovje se lomi ob skali, navibus fractis C., H., unda frangitur V.; pass. (intr.): hasta ibique frangitur V. se zlomi, remi franguntur V. počijo, se zlomijo; enalaga: fractae voces ad litora V. hrup kipečih valov; occ. (z)mleti (žito), (s)tleči, (s)treti, zdrobiti, zmeti: Sen. ph., Pall., fruges minaci robore saxi Lucr., fruges saxo (v stopici) V., glandem V., hordea molā O. ali hordeum molis Plin., quodcumque est solidae Cereris, cava machina frangat O., fr. grana molis, granum dentibus Plin. saxo farra Val. Fl., fabam Mart.

2. metaf.
a) prelomiti, prekršiti, oskruniti: fidem, foedus, dignitatem suam Ci., mandata H. zoper naročilo ravnati, iura pudicitiae Pr.
b) oslabiti, pomehkužiti: fractis iam minis Ci., fractum prope Graeciae nomen Ci. sloves Grčije je bil skoraj izničen, sloves Grčije se je skoraj izgubil, venus et vinum pectora frangit O., viros in Venerem fr. Petr., mollis educatio nervos frangit Q., pectora virorum durata fr. carmine Sil., histrio fractus in feminam Hier.; refl. se frangere (o vročini, mrazu) pojemati, ponehati, popustiti, o mrazu tudi: unesti se: antequam calores et frigora se fregerunt Varr., dum se calor frangat Ci., glacies se frangit Sen. ph.; tudi o zvokih: fractus sonitus tubarum V. zamolkel, po drugih pa „doneč“, „bučeč“; occ. α) zlomiti = ukrotiti, ustrahovati, premagati, obvladati, užugati: audaciam tuam, hominis furorem, eius impetum, vi vim oblatam, dolorem Ci., bellum proeliis fregit Ci. vojni je vzel moč (silo) z … , fr. hominis sententiam Ci. predlog izpodbijati, consilium Ci. ali dolos V. spodnesti, preprečiti, soriten Ci. ovreči, (Plato) me … frangeret Ci. bi moje mnenje omajal, fracta crimina Ci. ovržene, cupiditatibus fractis Ci., vis tribuni frangi potuit Ci., iam omnis fracta dissensio est armis Ci., cum videret hostem iudicio esse frangendum Ci., proeliis calamitatibusque fracti C., fr. diem mero H. kratiti si, frangor fatis V. usoda me premaguje, frangere odium iramque, impetum cogitationis Q., pedum dolorem Plin. iun.; z acc. personae: eas nationes frangi cupiit Ci., Thasios fregit N. Tasijce je ukrotil, ponižal. β) fr. animum (animos) alicuius komu srce (srčnost, pogum) vzeti, koga potreti, podreti koga: Ci., V., L., O., Iust.; v pass.: frangi animo potrt biti: quibus ego rebus … ita flectebar animo atque frangebar, ut … Ci. (v sl. bolje z act. obratom); tako tudi frangere aliquid ali aliquem potreti, ukloniti koga ali kaj: fr. animi magnitudinem N., quae contumelia non fregit eum, sed erexit N.; v pass.: fracta civitas Ci.; z abl.: quarum rerum curā non frangebatur N. skrbi … se ni dal potreti, fracti bello V., fractus morbo fameque O.; z gr. acc.: fractus membra labore H. utrujen; γ) omečiti: fletūs fregere virum L., te ut ulla res frangat Ci., alicuius misericordiā frangi Ci. usmiliti se. — Od tod adj. pt. pf. frāctus 3, adv. -ē

1. potrt, slab, medel, šibak: animus Ci., quod me audis fractiorem esse animo Ci. ep. bolj potrt, quid est tam fractum, tam minutum, … ? Ci., spes fractior Ci., iam adeo fracta est aetas Lucr., omnibus vitiis fractum dicendi genus Q. tako rekoč krhek, fracti soni T. zamolkli (prim. zgoraj: fractus sonitus tubarum), fr. pronuntiatio Plin. min.; pesn. z gen.: fractus opum Sil. oslabljen glede na svojo moč.

2. mehkužen, babji, nemoški: gressus Petr., vox Iuv., fracte loqui Ph.

frantumi m pl. kosci, drobci:
ridurre qcs. in frantumi razbiti kaj na drobne kosce
andare in frantumi razbiti se

fraternellement [-nɛlmɑ̃] adverbe bratovsko

partager quelque chose fraternellement bratovsko si kaj deliti

fraude [frod] féminin prevara, varanje, goljufija; tihotapstvo; potvorba

en fraude skrivaj
fraude à la douane, à l'impôt goljufija pri carini, pri davku
fraude électorale goljufija pri volitvah
faire la fraude tihotapiti
introduire, passer quelque chose en fraude vtihotapiti kaj
prendre quelqu'un en fraude ujeti koga pri goljufiji

fraudō -āre -āvī -ātum (fraus)

1. varati, prevariti, ogoljufati, prekaniti, ukaniti, oslepariti, opehariti: fraudavit Roscius Ci., latrocinari, fraudare, adulterari turpe est Ci.; z acc. personae: fidentem fr. Pl., fr. creditores, pupillum Ci., si nulla in re te fraudavit Ci.

2. z abl. = koga (sleparsko) pripraviti ob kaj, ukaniti, opehariti, prikrajšati ga za kaj: Plin., Q. HS IↃↃↃ Roscius fraudavit Fannium Ci., fr. aliquem regno V., milites praeda, aliquem cibo victuque, se victoriae fructu L., aliquem somno, amantem spe, artūs animā O., superos ture Ph., factum memoriā Vell., bellum sanguine Lucan. aurigarios mercede Suet., milites stipendio Iust.; z dvojnim acc.: qui fraudant mercedem (za mezdo) mercennarios It. ap. Aug.; v pass.: triumpho fraudari L., Suet. oropan upa / opeharjen za up na zmagoslavje, fraudatus iuventā O. osleparjen za svojo mladost, unguor olivo, non quo fraudatis immundus Natta lucernis H.

3.
a) (z acc. rei) kaj utajiti, spodmakniti, prikrajšati koga za kaj, pridržati si, poneveriti: stipendium equitum C., saturitate fraudatā Plin., propter fraudatas nuptias Iust., fr. vectigal, annonam publicam Dig.; subst. n. pl.: fraudata restituere C. izmaknjene vsote.
b) z goljufijo prekršiti: fraudandae legis gratiā Dig.

Opomba: Cj. pf. fraudassis = fraudaveris: Pl. (po drugih defraudassis).

freedom [frí:dəm] samostalnik (from, of)
svoboda, neodvisnost, prostost; iskrenost; drznost; lahkota
figurativno prost dostop, prosta raba

freedom of the city častno meščanstvo
to have the freedom of s.th. imeti prost dostop do česa
freedom of house prosta uporaba hiše
freedom from passion brezstrastnost
to take out one's freedom dobiti državljanske pravice
to take freedoms with dovoliti si kaj, biti predomač s
freedom of a company mojstrska pravica

freeze^*1 [fri:z]

1. neprehodni glagol
zmrzniti, zamrzniti; zledeneti; otrpniti; zebsti, zmrzovati

2. prehodni glagol
pomraziti; paralizirati; zledeniti; blokirati; vezati (vloge)

sleng to freeze on to prikleniti se na koga, kaj; ameriško dokončno sprejeti, določiti enotne mere, standardizirati
to make one's blood freeze hudo prestrašiti
to freeze to death zmrzniti
it freezes zmrzuje, je pod ničlo

fregare

A) v. tr. (pres. frego)

1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
fregare il pavimento ribati pod
fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
fregarsi gli occhi meti si oči

2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

1. drgniti se:
fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!

frego m (pl. -ghi) črta, poteza, čačka:
fare un frego sul quaderno napraviti čačko na zvezek
tirare un frego su qcs., dar di frego a qcs. prečrtati, zbrisati kaj

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.

freno m

1. uzda:
mordere, rodere il freno pren. s težavo se brzdati
stringere il freno, allentare il freno pren. zategniti, popustiti uzde
porre freno a qcs. zaustaviti, preprečiti kaj
scuotere il freno rešiti se uzde, otresti se zavor
tenere a, in freno brzdati
senza freno neobrzdano

2. tehn., avto
freno a disco kolutna zavora
freno a ganasce, a tamburo čeljustna zavora
freno a mano ročna zavora
freno idraulico hidravlična zavora
freno pneumatico pnevmatična zavora
freno a pedale nožna zavora

fressen (fraß, gefressen) žreti, požreti; zu fressen geben krmiti z; Technik razjedati, korodirati; Löcher fressen in narediti luknje v; sich dick fressen nažreti se do onemoglosti; aus der Hand fressen figurativ jesti iz roke; was hat er an ihr gefressen? Le kaj vidi v njej?; einen Narren an jemanden/etwas gefressen haben biti nor na (koga/kaj), biti zatrapan v (koga)

frētus¹ 3 (gl. fīrmus)

1. oprt, opirajoč se na kaj; klas. le metaf. zaupajoč v kaj, zanašajoč se na kaj, poln zaupanja v (na) kaj; z abl.: dīs freti Pl., malitiā fretus Ter., fretus sanctitate tribunatūs venit in templum Sestius Ci., vestrā sapientiā fretus id libere confiteri audeo Ci., quod vobis fretus huic saepe promisi Ci., fretus non tam suis copiis quam odio tyranni N., pondere fretae Lucr., fretus armis, citharā, virgā V., vestrā virtute Cu., bellis, loco T., opibus et regio nomine Fl.; redko z dat.: pietatei (= pietati) deûm Naev., fr. discordiae hostium L., nulli rei praeterquam numero L.; z inf.: biremes pontum inrumpere fretae Stat. si upajo, se drznejo; z ACI: satis fretus esse etiam nunc tolerando certamini legatum L., fretus excipi posse (hostem) Cu.; occ. ponosen na kaj, prevzeten zaradi česa, ponašajoč se s čim: impudentiā atque audaciā fretus Ci., Thasii opulentiā freti N., fretus iuventa V.

friggere^*

A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

B) v. intr.

1. cvrčati

2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti

frīgidārius 3 (frīgidus) ki ima v sebi kaj mrzlega, hladilen: ahenum Vitr. z mrzlo vodo, cisterna Petr., cella (balinei) Plin. iun. hladilnica. Subst.
a) frīgidāria -ae, f hladilnica (v kopališču): Vitr.
b) frīgdāria (skrč. iz frīgidāria) -ōrum, n hladne shrambe za jedi: Luc. ap. Prisc.

frire* [frir] verbe transitif cvreti; verbe intransitif cvreti se

frire des poissons dans l'huile cvreti ribe v olju
il n'y a rien à frire ici (familier) tu ni kaj dobiti

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

frittata f kulin. omleta:
voltar la frittata obrniti omleto; pren. menjati pogovor, vrniti se k prejšnji temi
fare, combinare la, una frittata pren. polomiti ga, zamešati kaj