Franja

Mark³, das,

1. Anatomie mozeg, (Knochenmark) kostni mozeg; (Rückenmark) hrbtenjača (verlängertes podaljšana); in Nebennieren: sredica

2. bei Pflanzen: stržen, sredica (tudi figurativ)

3. (Tomatenmark) mezga

4. figurativ jedro durch Mark und Bein gehen spreleteti do mozga, iti do kosti; bis ins Mark do kosti, do mozga, v živo; an Mark zehren izmozgavati; Mark in den Knochen haben imeti kaj v sebi, biti močan/korajžen

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

marmelade [marməlad] féminin kompot iz zmečkanega in s sladkorjem skuhanega sadja; čežana, mezga (de pommes, de poires, d'abricots iz jabolk, hrušk, marelic)

en marmelade spremenjen v kašo, zmečkan
(familier) avoir la figure en marmelade imeti potolčen, zbit, zdelan obraz
(familier) être dans la marmelade biti v težavnem finančnem položaju

marmo m

1. miner. marmor:
bianco come il marmo snežno bel; pren. bel kot krpa
duro come il marmo pren. trd kot kamen, brezčuten
avere un cuore di marmo pren. imeti kamen namesto srca
scolpire qcs. su marmo pustiti o nečem trajno sled

2. umet. kiparsko delo (v marmorju); knjižno plošča, grob

3. marmornata okrasna plošča

marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

se marquer (po)kazati se, izražati se
marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
marquer la mesure udarjati, dajati takt
marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
marquer les pages paginirati
marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
marquer un tournant pomeniti preokret
le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju

masl|o srednji spol (-a …)

1. die Butter, -butter (arašidovo [Erdnußbutter] Erdnussbutter, čajno Teebutter, domače Bauernbutter, kakavovo Kakaobutter, kakovostno Markenbutter, kmečko Landbutter, Bauernbutter, kokosovo Kokosbutter, sardelno Sardellenbutter, topljeno/kuhano Schmelzbutter, zeliščno Kräuterbutter)
…za maslo/z maslom Butter-
(posodica za die Butterdose, predal za das Butterfach, kruh z das Butterbrot)
delati maslo/namazati z maslom buttern
mehak kot maslo butterweich
figurativno kot po maslu wie geschmiert, wie am Schnürchen
figurativno imeti maslo na glavi Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
figurativno kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce wer Butter auf dem Kopf hat, soll nicht in die Sonne gehen
figurativno to je tvoje/njegovo maslo das ist dein/sein Werk

2.
medicina ušesno maslo das Ohrenschmalz, das Ohrenwachs

máslo (-a) n

1. burro:
sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
čajno maslo burro da tavola, di cremeria
kakavovo maslo burro di cacao
kokosovo maslo burro vegetale
štručka masla panetto di burro
na maslu ocvrta jajca uova al burro
gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
pren. maslo ali topovi burro o cannoni

2. pren.
to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
fiziol. ušesno maslo cerume
gastr. sardelno maslo pasta di acciughe

Maßgenauigkeit, die, natančnost; eine hohe Maßgenauigkeit haben biti točno po meri, imeti natančne mere

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

matériel, le [-rjɛl] adjectif materialen, gmoten, tvaren, snoven; telesen; stvaren, dejanski, realen; materialističen

biens masculin pluriel matériels materialne dobrine
difficultés féminin pluriel matérielles materialne težave
dégâts masculin pluriel matériels materialna škoda
preuves féminin pluriel matérielles otipljivi dokazi
fait masculin matériel dejansko stanje
avoir la matérielle (assurée) imeti dovolj sredstev za življenje
avoir des soucis matériels imeti materialne skrbi
commettre une erreur matérielle zagrešiti formalno napako

mātrimōnium -iī, n (māter)

1. zakon (naspr. concubinatus): N., Cu., Aur., Icti., in matrimonium ire Pl. ali in matrimonium alicuius concedere Iust. v zakon stopiti, oženiti se, tenere matrimonium alicuius (viri) Ci. zakonska družica (soproga) nekoga ali komu biti, in matrimonium ducere aliquam C., Ci. za ženo vzeti, oženiti se, dare aliquam alicui in matrimonium C., Ci. ali collocare aliquam in matrimonium (in matrimonio) Ci. zamož dati, habere aliquam in matrimonio Ci., Iust. za ženo imeti, oženjen biti, aliquam sibi matrimonio iungere L. ali coniungere Suet. za ženo vzeti, oženiti se, filias suas Nabidis filiis matrimonio coniungere L. svoje hčere zamož dati Nabidovim sinovom, alicuius ante (adv.) matrimonium experta Sen. ph. ki je bila že prej enkrat omožena, aliquam ex matrimonio expellere Ci. slovo dati ženi, zavreči, odsloviti jo, aliquam matrimonio alicuius exturbare T.

2. meton. v pl. = zakonske žene, zakonske družice, soproge: Iust., Fl., Lact., Amm., matrimonia ac pecunias hostium praedae destinare T.

Matschbirne, die, eine Matschbirne haben imeti mačka

matto¹

A) agg.

1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj

2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati

3. nepristen:
oro matto nepristno zlato

4. pren. mrtev

5. slaboten, bolan

B) m (f -ta)

1. norec, norica; blaznež

2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica

3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen

Mattscheibe, die, motnica. medlica; (Bildschirm) ekran; Mattscheibe haben imeti zatemnitev

Maul, das, (-/e/s, Mäuler) gobec, bei Kühen, Fleischstück: smrček, bei Fischen: usta, beim Pferd: usta, gobec; Technik zev; figurativ hungrige Mäuler lačna usta; böse Mäuler zlobni jeziki; figurativ gobec, jezik; ein loses Maul nesramen gobec/jezik; das Maul halten držati gobec; halt's Maul! drži/zapri gobec!; das Maul aufreißen gobcati; das Maul vollnehmen imeti poln gobec; das Maul stopfen zapreti/zamašiti gobec; eins aufs Maul geben mahniti po gobcu/na gobec; übers Maul fahren zamašiti gobec; jemandem Honig ums Maul schmieren prilizovati se (komu); ins Maul fliegen prileteti v usta; sich das Maul verbrennen figurativ opeči si jezik; sich das Maul wischen obrisati se pod nosom; Einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul Šenkanemu/Podarjenemu konju ne glej na zobe

mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

maximum [maksimɔm] pluriel maxima, -mums; adjectif maksimalen, najvišji; mathématiques maksimum; najvišja mera, stopnja; najvišja cena; najvišja kazen; višek

au maximum največ; kvečjemu
effet masculin, montant masculin, charge féminin, poids masculin, prix masculin, salaire masculin, valeur féminin, vitesse féminin maximum maksimalen učinek, znesek, maksimalna obremenitev, teža, cena, plača, vrednost, hitrost
des prix maximums (ali: maxima) maksimalne cene
tarif masculin maximum maksimalna tarifa
tension féminin maximum (ali: maxima) maksimalna napetost
rendement masculin maximum maksimalna storilnost
thermomètre masculin à maxima et minima termometer za minimum in maksimum
pressions féminin pluriel maximums (ali: maxima) maksimalni pritiski
il a élé condamné au maximum, il a eu le maximum dobil je najvišjo kazen
faire le maximum (théâtre) imeti razprodano hišo

meddle [medl] prehodni glagol
vmešavati se, vtikati se (in, with v)
igračkati se (with)

I will neither meddle nor make with it s tem nočem imeti nobenega opravka

medianamente srednje, poprečno

quedar medianamente imeti poprečen uspeh, ne se preveč odlikovati
eso no es ni medianamente decente to ni prav nič spodobno

médiocre [-djɔkrə] adjectif, vieilli srednjevrsten, srednje vrednosti, povprečen, skromen; péjoratif slab, podpovprečen, manjvreden; reven; masculin povprečnež; povprečnost

un médiocre roman slab roman
devoir masculin médiocre komaj (še) zadostna naloga
élève masculin médiocre en anglais v angleščini slab učenec
salaire masculin médiocre slaba, majhna plača
c'est au-dessous du médiocre to je slabo
avoir une note médiocre imeti nizko, slabo oceno (red)
avoir une taille médiocre biti majhne postave