Franja

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

peindre* [pɛ̃drə] verbe transitif na-, poslikati; pleskati; pobarvati; figuré izraziti

se peindre (po)barvati se, (na)šminkati (se)
(figuré) peindre en beau, en gris lepo, sivo slikati
peindre le paysage, à l'aquarelle slikati pokrajino, akvarele
peindre au pistolet pleskati s pištolo, »špricati«
se faire peindre dati se slikati
se peindre (po)kazati se, videti se

pelar (iz)puliti (dlako, lase), (o)striči, lase (dlako) odstraniti; oskubsti koga; (o)lupiti

hace un frío que pela hud mraz je
pelarse izgubiti lase, dati se ostriči
pelarsela (vulg) onanirati
canta que se las pela poje neutrudljivo, poje čudovito

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

pension [pɑ̃sjɔ̃] féminin pokojnina, penzija; (zasebna) renta; penzión, (manjši) internat; plačilo za popolno oskrbo

pension de famille hotel s preprosto postrežbo in skupnimi obedi
en pension v polnem penzionu
pension alimentaire preživnina
pension sur l'Etat, d'ancienneté de services pokojnina, državna penzija
pension de veuve, d'orphelin renta za vdovo, za siroto
pension viagère dosmrtna renta
pension de vieillesse (de retraite), d'invalidité starostna, invalidska pokojnina
caisse féminin de pension pokojninska blagajna
droit masculin à pension pravica do pokojnine
versements masculin pluriel pour la pension vplačila za pokojnino
mettre en pension upokojiti
mettre ses enfants en pension dati svoje otroke v internat

pentola f

1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja

2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan

penzionírati pensionner, mettre à la retraite , (uradnika) retraiter

dati se penzionirati prendre sa retraite
penzioniran en retraite, retraité, pensionné

penzionírati jubilar; pensionar

dati se penzionirati jubilarse

perílo ropa f (blanca)

posteljno perilo ropa de cama
telesno perilo ropa interior
čisto (umazano) perilo ropa limpia (sucia)
mesečno perilo (med) período m, reglas f pl, menstruación f
dati perilo v pranje dar a lavar, enviar a la lavandería
obleči sveže perilo ponerse ropa limpia
preobleči, menjati perilo mudarse (de ropa interior), cambiar la ropa
likati (namočiti) perilo planchar (remojar) la ropa
obesiti perilo za sušenje tender la ropa (blanca) a secar
umazano perilo je treba prati doma (fig) la ropa sucia se lava en casa, los trapos sucios deben lavarse en casa

permanenter [-manɑ̃te] verbe transitif narediti trajno kodranje las

cheveux masculin pluriel permanentés trajno kodrani lasje
se faire permanenter dati si trajno kodrati lase

personnaliser [-ze] verbe transitif, vieilli poosebiti; napraviti osebno

personnaliser un appartement dati svojo osebno noto stanovanju

persuadir pregovoriti, prepričati, prigovarjati, pripraviti (koga) do; svetovati

persuadir a hacer a/c koga do česa pripraviti
dejarse persuadir dati se pregovoriti
persuadirse (de) prepričati se (o)

perút (-i) f

1. zool. ala (pl. ali); piuma:
razprostirati peruti essere sulle ali
mahati, udarjati s perutmi sbattere le ali
pren. prepuščati se perutim domišljije abbandonarsi ai voli della fantasia

2. (kar je takim organom podobno) ala:
peruti vetrnice pale del mulino a vento
peruti fraka falde della marsina

3. nareč. grad. (napušč) cornicione del tetto

4. star. (brada ključa) ingegno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kot bi ga peruti nosile come avesse le ali
dati peruti dare l'aire, le ali ai piedi
pristriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
vzeti koga pod peruti difendere qcn., prendere qcn. sotto la propria protezione

perút ala f

razpon peruti envergadura f
udarec s perutjo aletazo m, aleteo m
peruti dati komu (fig) dar alas a alg
pristríči komu peruti (fig) cortar a alg las alas
udarjati s perutmi batir las alas, aletear

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

peso moški spol teža, težina; tehtnica, skodelica tehtnice; breme; težeča žalost

peso argentino, peso chileno peso (argentinski, čilski) (denarna enota)
peso atómico atomska teža
peso bruto bruto teža
peso neto čista teža
(šp) peso ligero (fuerte) lahka (težka) teža
peso específico specifična teža
peso vivo živa teža
campeón del peso pluma prvak peresne teže
exceso de peso presežna teža
a(l) peso po teži
de peso polnotežen; ugleden
en peso korporativno, skupno; neodločeno
dar buen peso dati dobro težo
eso se cae de su peso to je jasno
dar peso falto (corrido) dati prelahko (pretežko) težo
exceder el peso presegati težo
ganar (perder) en peso pridobiti (izgubiti) na teži
levantar en peso koga kvišku dvigniti
pagar a peso de oro plačati z zlatom
ser de peso (ali tener el peso) de 10 kilos tehtati 10 kg

pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro

pētto m

1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s

2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c

4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

6. hidravl. škarpa nasipa, jeza