Franja

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

súh seco (tudi fig) ; enjuto ; (izsušen) árido ; (mršav) flaco; seco de carnes ; (brez dežja) sin lluvia

suh kot trlica enjuto de carnes, fam delgado como un fideo
suh kruh pan m duro
suh kašelj tos f seca
suho vreme (klima) tiempo m (clima m) seco
suho sadje frutas f pl secas (ali pasas)
suha roba artículos m pl de madera
na suhem en seco
biti suh (brez denarja) estar sin dinero, estar sin blanca, no tener blanca
biti na suhem estar a cubierto de la lluvia
hraniti na suhem conservar en lugar seco
imeti suho grlo tener seco el gaznate
suha južina (pajek) segador m, araña f zancuda
na suhem in na vodi por mar y tierra

súm soupçon moški spol , suspicion ženski spol

biti na sumu éveiller (ali provoquer) les soupçons, se rendre suspect
imeti koga na sumu soupçonner, suspecter quelqu'un
zbuditi sum éveiller (ali exciter, inspirer) des soupçons
zvrniti sum na koga jeter la suspicion sur quelqu'un, faire soupçonner quelqu'un, rendre quelqu'un suspect
odvrniti vsakršen sum écarter tout soupçon
izven vsakega suma au-dessus (ali hors) de tout soupçon, hors de cause

súm sospecha f (za de)

sum za (po)beg sospecha de huida
biti na sumu ser sospechoso (de a/c)
pasti v sum hacerse sospechoso, incurrir en sospecha
imeti koga na sumu sospechar a alg
zbuditi sum inspirar sospecha(s), hacerse sospechoso (de), levantar sospecha
zvrniti, zvaliti sum na koga hacer recaer sospechas sobre alg

sumljív sospechoso (zaradi por)

biti sumljiv ser sospechoso
sumljivo blago mercancías f pl sospechosas
sumljiva oseba sospechoso m
sumljiv zaradi svojega vedenja sospechoso por su conducta
on se mi zdi sumljiv él me parece sospechoso
to se mi zdi sumljivo esto me parece sospechoso

superióren superior

biti superióren to be superior
on se ima za nekaj superiórnega (boljšega) he thinks himself superior

súženj esclave moški spol (tudi figurativno)

trgovec s sužnji marchand moški spol d'esclaves, négrier moški spol
trgovina s sužnji traite ženski spol des esclaves (ali des nègres, des noirs), trafic moški spol d'esclaves
trg za sužnje marché moški spol aux esclaves
biti suženj svojega dela (svojih navad) être esclave de son travail (de ses habitudes)
narediti koga za sužnja réduire quelqu'un en esclavage, tudi figurativno faire de quelqu'un un esclave

súženj esclavo m (tudi fig) ; lit siervo m

trgovec s sužnji tratante m en negros, traficante m de esclavos; negrero m
trgovina s sužnji tráfico m de esclavos, tráfico m negrero, trata f de negros
ladja za prevoz sužnjev buque m (ali barco m) negrero
trg za sužnje mercado m de esclavos
biti suženj svojega dela ser esclavo de su trabajo
narediti koga za sužnja esclavizar a alg, reducir a la esclavitud a alg

súženjski slavish; slave(-); like a slave; figurativno servile

súženjska podložnost slavish submission
súženjsko izpolnjevanje slavish execution
súženjsko posnemanje slavish imitation
súženjska mravlja slave ant
súženjski obroček slave's bangle
súženjsko življenje the life of a slave
biti súženjski komu to be subservient to someone
živeti súženjsko življenje to live the life of a slave

sva wir (zwei) sind ➞ → biti

svája (prepir) quarrel, dispute

biti v sváji s kom to be at odds with someone, to be at daggers drawn with someone, to quarrel with someone

sváštvo relationship (ali affinity) by marriage

biti v sváštvu to be connected by marriage

sváštvo parenté ženski spol par alliance, affinité ženski spol

v sovraštvu si biti être parent par alliance, être allié par mariage

svést -a (si) aware of; conscious of

biti si svést, -a (si) (česa) to be aware of (something), to be conscious of (something), to know (something)

svést conciencia f ; conocimiento m

biti si v svesti svoje pravice ser (ali estar) consciente de su derecho

svést, svésta, svésto consciente

biti si svest zmage estar seguro de la victoria (ali seguro de vencer, seguro de triunfar)

svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
častiti svetnike in svetnice venerare i santi
razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

svínjski (-a -o) adj.

1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
svinjsko meso carne di maiale
svinjska mast grasso di maiale, strutto
svinjsko usnje cuoio di maiale
svinjski hlev porcile
svinjski pastir porcaio
svinjska krma mangime per maiali

2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
svinjska roka mano sporca
svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
svinjski mraz freddo cane
svinjska vročina caldo infernale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
svinjsko vreme brutto tempo
bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
vet. svinjska kuga peste suina
bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
teh. svinjska noga piede di porco
bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
svinjska krača ginocchiello
svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
svinjska rebrca costereccio tosk.
svinjska salama soppressa
svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
svinjski file costina
svinjski hrbet arista
svinjsko črevo busecchia
svinjsko ledje lonza

svobôda freedom; liberty; (neodvisnost) independence

svobôda govora in združevanja freedom of speech and assembly
svobôda govora freedom of speech
svobôda tiska freedom of the press
svobôda vestí liberty of consience
svobôda morij freedom of the seas
osebna svobôda individual liberty
pesniška svobôda poetic licence
politična svobôda political liberty
boj, vojna za svobôdo struggle for liberty
želja (žeja) po svobôdi desire (thirst) for liberty (ali independence)
verska svobôda religious freedom
državljanska svobôda civil liberty
svobôda opredelitve freedom of choice
boriti se za svobôdo to fight for freedom
biti na svobôdi (prostosti) to be at liberty, to be at large
izpustiti na svobôdo to set at liberty, to set free
dobiti, doseči svobôdo to gain, to obtain liberty (ali freedom)
izpustiti na svobôdo (prostost) proti kavciji to release on bail
biti na svobôdi proti kavciji to be out on bail
boriti se za svobôdo misli to struggle (ali to fight) for freedom of thought