Franja

Zadetki iskanja

  • slučajno zufällig, durch Zufall, zufälligerweise
    ne slučajno nicht von ungefähr
    niti slučajno! beileibe nicht, keine Idee!, kommt nicht in Frage!
  • slučájno by chance, accidentally; unexpectedly; by accident

    slučájno je bil navzoč he happened to be present
    iti slučájno mimo to happen to pass by
    slučájno je bila doma she happened to be at home
    če ga slučájno srečaš if you happen to meet him
    slučájno sem to slišal I came to hear of it
    slučájno je videl he chanced to see
    niste slučájno...? you didn't by any chance...?
    če bi se moje pismo slučájno izgubilo if my letter should happen to get lost
    slučájno se ne motim I am not mistaken as it happens
    slučájno se je spotaknil he happened to stumble
    slučájno sem naletel nanj I came acros him, I stumbled upon him, I light upon him
  • slúh hearing; sense of hearing

    ki ima oster slúh quick of hearing, keen-eared, sharp-eared
    o njem ni ne duha ne sluha there's no news of him
  • slúh ouîe ženski spol

    imeti tenak, oster sluh avoir l'ouîe fine, (glasba) avoir, de l'oreille
    izgubiti sluh perdre l'ouîe, devenir sourd
    o njem ni ne duha ne sluha il a disparu sans laisser de traces
  • slúh oído m ; sentido m del oído

    izguba sluha pérdida f del oído
    imeti oster sluh tener oído fino
    o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida
  • slúšati (poslušati) écouter, prêter l'oreille à ; (ubogati) obéir à, répondre à, obtempérer à, se conformer à, suivre (un conseil)

    ne slušati koga désobéir à quelqu'un
  • slúšati escuchar ; (ubogati) obedecer, prestar obediencia ; (koga a alg)

    ne slušati desobedecer a alg
  • slutéč pressentant, se doutant de

    nič hudega sluteč ne pressentant rien de mal (ali de grave), sans malice, innocent, confiant, ingénu
  • slútnja pressentiment moški spol , appréhension ženski spol , prémonition ženski spol

    slutnja, ki ne vara un pressentiment qui ne trompe pas
    imeti zlo slutnjo avoir un mauvais pressentiment
  • slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

    brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
    v slúžbi on duty
    ne v slúžbi off duty
    v aktivni slúžbi on active service
    honorarna slúžba honorary duties
    težka, naporna slúžba hard work
    lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
    »mastna« slúžba very well paid service
    odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
    vojaška slúžba military service
    slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
    javne slúžbe public services pl
    telefonska slúžba telephone service
    prošnja za slúžbo application
    stalna slúžba permanent situation
    nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
    izguba slúžbe loss of employment
    odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
    zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
    zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
    posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
    slúžba s polnim delovnim časom full-time job
    slúžba državne varnosti state security service
    biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
    biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
    on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
    biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
    nastopiti slúžbo to take up one's duties
    opravljati slúžbo to perform official duties
    iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
    izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
    biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
    odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
    biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
    mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
    slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
    slúžbo iščejo situations wanted
    vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
    vreči iz slúžbe to throw out of employment
    umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
    vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
    vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
    sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
    zamuditi slúžbo to be late for duty
  • služíti servir, être en service chez quelqu'un, être au service de quelqu'un ; (čemu) servir à quelque chose

    služiti pri vojakih, vojaščino faire son service militaire
    služiti pri letalstvu (mornarici, topništvu) servir dans l'aviation (la marine, l'artillerie)
    služiti si kruh gagner son pain (ali sa vie)
    služiti kot servir de
    dvema gospodarjema ni mogoče služiti nul ne peut servir deux maîtres
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • slúžiti (-im) imperf.

    1. lavorare:
    služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
    služiti vojsko v mornarici servire in marina
    služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
    služiti na kmetiji lavorare in un podere
    služiti za hlapca lavorare come garzone

    2. servire:
    služiti domovini servire la patria

    3. guadagnare:
    dobro služiti guadagnare bene
    služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

    4. servire, essere utile:
    noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

    5. servire, fare da; servire a:
    prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
    čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
    slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
    služiti dvema gospodarjema servire due padroni
    pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro
  • smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

    smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
    smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
    smátrati kaj za pravilno to deem something right
    ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
    smatra se za zadostno it is deemed sufficient
    smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
    vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
    smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)
  • smátrati considerar; juzgar, creer

    smatrati za considerar como
    to smatram za svojo dolžnost lo considero mi deber; lo juzgo de mi deber
    smatrati za koristno (pametno) considerar útil (bueno)
    me smatrate za tako neumnega? ¿me cree usted tan tonto?
    smatrati se za srečnega considerarse feliz
    ne se smatrati za vrednega no considerarse digno (za de)
  • sméh rire moški spol , ris moški spol

    bučen smeh (krohot) éclat(s) moški spol, (množina) de rire
    krčevit (nervozen) smeh rire convulsif (nerveux)
    porogljiv smeh rire railleur, ricanement moški spol
    prisiljen smeh rire forcé
    bruhniti, planiti, prasniti v smeh éclater de rire, pouffer de rire, rire aux éclats, rire à plein gosier (ali à pleine gorge, à gorge déployée, familiarno s'esclaffer)
    izzvati, povzročiti smeh provoquer (ali exciter) le rire
    ni mi do smeha je n'ai pas envie de rire
    ne se moči več vzdržati od smeha ne plus pouvoir s'arrêter de rire, avoir le fou rire
    spraviti v smeh faire rire
    zadrževati smeh retenir (ali contenir, étouffer) le rire
    zvijati se, pokati od smeha se tordre de rire, se tenir les côtes de rire, se pâmer (ali mourir) de rire, familiarno rire comme un bossu (ali un fou, un dératé), popularno se marrer
  • sméh risa f

    bučen smeh (krohot) carcajada f
    glasen smeh risa ruidosa; risotada f
    krčevit (nervozen) smeh risa convulsiva (nerviosa)
    posmehljiv, sardoničen smeh risa burlona, sardónica
    prisiljen smeh risa forzada (ali afectada), risa de dientes fuera, risa falsa, risa de conejo
    ni mi do smeha no estoy para reír, no estoy para risas
    bruhniti, planiti, bušiti v glasen smeh romper a reír a carcajadas, prorrumpir en carcajadas; echarse a reír; soltar la risa
    izzvati smeh provocar la risa
    gristi si ustnice, da ne bi bušili v smeh morderse los labios para no reír
    jokati od smeha llorar de risa
    ne se moči vzdržati od smeha no poder reprimir la risa
    pokati od smeha caerse (ali desternillarse) de risa, reventar (ali morirse) de risa
    spraviti v smeh hacer reír; mover a reír
    zvijati se od smeha retorcerse de risa, f troncharse de risa
  • smér (-í) f

    1. direzione; volta; rotta, senso:
    ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
    vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
    poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
    smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
    avt. obvezna smer senso unico
    leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

    2. indirizzo, senso:
    smer razvoja indirizzo di sviluppo

    3. šol. indirizzo:
    študijska smer indirizzo di studio

    4. corrente:
    filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
    šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
    teh. prečna smer direzione trasversale
    alp. direktna smer diretta
    fiz. negativna smer senso negativo
  • smét (-í) f

    1. spazzatura, immondizie:
    odlagališče smeti discarica
    posoda za smeti bidone della spazzatura

    2. granello (di polvere); corpo estraneo;
    imeti denarja kot smeti avere soldi a palate

    3. pejor. mascalzone, canaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
    pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via
  • sme|ti [é] (-m) dürfen (ne smem ich darf nicht, smem? darf ich?)
    ne bi smel ich dürfte nicht, ich sollte nicht
    (dol hinunterdürfen, herunterdürfen, mimo vorbeidürfen, naprej weiterdürfen, nazaj zurückdürfen, noter hineindürfen, hereindürfen, stran fortdürfen, priti skupaj [zueinanderdürfen] zueinander dürfen, sem hierherdürfen, herdürfen, stran wegdürfen, ven hinausdürfen, herausdürfen, zraven mitdürfen)
    ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
    ne smeti v hišo Hausverbot haben
    s čim smem postreči? was darf es sein?