Franja

éolien, ne [eɔljɛ̃, ɛn] adjectif eolski, vetrn; féminin motor na veter

machine féminin éolienne stroj na vetrni pogon
harpe féminin éolienne Eolova harfa

Ēōs, pesn. Ĕōs, le v nom., f (gr. ἠώς, ἕως)

1. Zora, jutranja zarja (lat. Aurōra): Sen. tr., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O., proxima victricem cum Romam inspexerit Eos O.

2. met. jutro(vo), vzhod: Lucan. — Od tod adj. Ēōus, pesn. Ĕōus 3 (gr. ἠῷος, ἑῷος)

1. jutranji, zoren: Eoae Atlantides V.

2. jutranji = vzhoden, na vzhodu (bivajoč, vzhajajoč, stoječ, ležeč): Val. Fl., Col., Amm., acies V., Eoae domus Arabum V., domus Aurorae Pr., fluctus, partes H., unda Cat., mare Tib., Plin., Arabes Tib., Indi, caelum O., sidus Prud. danica. Subst. Ēōus -ī, m

1. Eoj, ime sončnega konja: O.

2. jutrovec: Pr., Gallus et Hesperiis et Gallus notus Eois O.

3. danica: primo Eoo V. ob vzhajanju danice, o prvem svitu, cum … terras … inrorat Eous V.

épaulée [epole] féminin sunek z rameni; breme na ramenih; (koštrunovo) pleče

faire quelque chose par épaulées delati kaj s prekinitvami (in nemarno)

épauler [epole] verbe transitif podpreti, pomagati (quelqu'un komu); nasloniti na ramo (un fusil puško)

epibata -ae, m (gr. ἐπιβάτης = ki stopa na kaj, zaseda kaj)

1. vojak na ladji, mornar vojak: Vitr., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx.

2. jezdec na velblodu: Hyg.

ȅpicentar -tra m (gr. epi, lat. centrum) geol. epicenter, točka na zemeljski površini nad žariščem potresa

epicénter i epicênter -tra m (gr. epí, lat. centrum) epkentar, tačka na površini Zemlje neposredno nad ognjištem potresa

épigraphe [-graf] féminin napis (na stavbi); kratek citat na začetku knjige, poglavja

épiloguer [-lɔge] verbe transitif (slabo) govoriti, na dolgo komentirati (sur quelque chose kaj); kritizirati, grajati (sur quelque chose kaj)

epiphyte [épifait] samostalnik
botanika rastlina, ki raste na drugi; rastlinski parazit na živali

epitrapezios -iī, m (gr. ἐπιτραπέζιος) na mizi stoječ: Hercules ep. Mart., Stat. Herkul na mizici (kip).

epizoōtico agg. (pl. -ci) veter. ki se nanaša na epizootijo:
afta epizootica slinavka

époumoner, s' [epumɔne] nakričati se do ohripelosti; govoriti, kričati na ves glas; utruditi se

je me suis époumoné à le lui expliquer namučil sem se, da sem mu to razložil (objasnil)

épreinte [eprɛ̃t] féminin (večinoma pluriel) médecine tiščanje na potrebo

equalizer [í:kwəlaizə] samostalnik
tehnično balanser, regulator, stabilizator; prečka na tehtnici
sleng revolver

équarrir [ekarir] verbe transitif otesati, oklesati na štiri ogle; odreti in razkosati mrtvo žival (un cheval konja)

équarrissage [-saž] masculin otesanje, oklesanje na štiri ogle

équarrissage des animaux odiranje in razkosanje mrtvih živali

eques -itis, m f (equus)

1. na konju, jezdeč: Val. Fl., Suet., illum equitem sex dierum spatio transcurrisse Italiam L., Marcellus … eques V., Massylique ruunt equites V., eques profectus L.

2. jezdec, jahač: tollit se arrectum quadrupes effusumque equitem secutus incumbit armo Enn., post equitem sedet atra cura H., terrenum equitem gravatus H., vectabor umeris tunc ego inimicis eques H. jahalka; occ.
a) konjenik: fugati equites Ci., decurio equitum Gallorum C., equites peditesque C. = equites virique C.; equites essedariique C., equites auxiliarii, equitum auxilia S. pomožna konjenica, alae equitum T.; kolekt. konjeništvo, konjenica: L., loca iussa tenent forti permixtus Etrusco Arcas eques V. arkadsko konjeništvo, tu Tyrrhenum equitem collatis excipe signis V., equitem diffundite campis V., eques sagittarius T.
b) vitez: Iuv., Suet. idr., M. Petilius eques Romanus Ci., C. Cornelius, eques Romanus S., equites Romani vincti Apronio traditi sunt Ci., eques atque senator H.; šalj.: Romani tollent equites peditesque cachinnum H. vse rimsko občinstvo, olikanci in neotesanci; eques pomeni sploh: izobraženec, olikanec, npr.: satis est equitem mihi plaudere H., si discordet eques H., eques grammaticus H. učenjak viteškega stanu.

equestrian² [ikwéstriən] samostalnik
jezdec, juhač; akrobat na konju

equilibrista moški spol plesalec na vrvi, umetnik ravnotežja