Franja

cordātus 3, adv. -ē (cor) razsoden, razumen, razborit, pameten: Aug., Vulg., egregie c. homo Enn. ap. Ci., pulchre c. homo Sen. ph. (Apocol. 12), oratio Fr., non infitior fuisse illum paulo cordationem quam ceteros, qui … Lact. Kot adv.: Afr. fr., docte et cordate Pl.

cordial¹ [kɔ́:diəl] pridevnik (cordially prislov)
srčen, prisrčen, odkritosrčen; krepilen

ameriško cordially (yours) vam vdani (kot zaključek pisma)

Corfīnium -iī, n Korfinij, glavno peligensko mesto v Samniju: Ci. ep., C. idr. Od tod adj.
a) Corfīniēnsis -e korfinijski, v Korfiniju: clementia Ci. = Cezarjeva, izkazana korfinijskemu mestu, exspectatio Ci. korfinijskih dogodkov; kot subst. Corfīniēnsēs -ium, m Korfinijci, preb. Korfinija: Plin.
b) Corfīnius 3 korfinijski: ager Front.

coriārius 3 (corium) usnjarski: frutex Plin. strojarski grm; kot subst. coriārius -iī, m usnjar, strojar: Plin., Hier., Vulg.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

Coriolī -ōrum, n Korioli, volskovsko mesto v Laciju: L. Od tod adj. Coriolānus 3 koriolski: res L.; subst. Coriolānī -ōrum, m Koriolci, preb. Koriolov: L., Plin. — Kot priimek Gaja (po drugih Gneja) Marcija, ki je l. 494 razdejal Koriole Coriolānus -ī, m Koriolan, Koriolski: Ci., L. idr.

cornacchia f

1. zool. črna vrana (Corvus corona)
cornacchia grigia siva vrana (Corvus cornix)

2. pren. žlabudravec, klepetulja; zoprnež:
essere raro come le cornacchie bianche biti redek kot bele vrane

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

cornicen -cinis, m (cornū in canere) trobilec na rog, tudi piskač (na frigijsko piščal): Iuv., ex copia tubicinum et cornicinum S., in his accensi, cornicines tubicinesque L. (prim. Ci. De re publ. II, 22, 40), cornicines tubicinesque … canere ante vallum iubet L. — Kot vzdevek v Opijevem rodu Cornicen Kornicen, Trobilec, npr. Sp. Oppius Cornicen L. Spurij Opij Kornicen; tudi v soobl. Cornicinus -ī, m Kornicin: Ci. ep.

corniculārius -iī, m (corniculum) vojak, obdarovan s častnim rožičkom in zaradi tega oproščen navadne službe ter prideljen kot pomočnik višjemu častniku, poddesetnik, podčastnik: Val. Max., Front., Suet.; tudi nekak pomočnik višjim oblastnikom, tajnik, pomočnik: Cod. Th.

corniculum -ī, n (demin. cornū) rožič, rožiček, rožek, in to

1. rožén (ali lesen) livček: Col.

2. pl. cornicula
a) škarjasti rožički morskih žab: Plin.
b) tipalke metuljev: Plin.

3. occ.
a) častni rožič(ek), rogat okrasek na čeladi, ki ga je prejel vojak kot častno znamenje (gl. corniculārius): L., Front., Aur., corniculo merere Suet. za poddesetnika služiti.
b) pl. cornicula rogovi na čeladi, menda cornua cristae ali galeae (gl. cornū): Plin.

Corniculum -ī, n Kornikul, staro lacijsko mesto severno od Tibura: L., Plin., Fl. Od tod adj. Corniculānus 3 kornikulski, iz Kornikula: Aur., captiva L.; kot subst. Corniculāna -ae, f Kornikulanka: O.

corniger -gera -gerum (cornū in gerere) ki nosi roge, rogonosen, rogat: Sil., Taurus Ci. (Arat.), taurus O., cervi O., Lucr., c. matres (haedorum) Lucr., c. caput (Fauni) O. ali Liberi Sen. tr., c. Lyaeus (ker so ga upodabljali rogatega) O., c. Numicius O. ali corniger Hesperidum Fluvius regnator aquarum V. (tudi rečne bogove so upodabljali z bikovimi rogovi, znakom plodnosti), Ammon O. ali vates (= Ammon) Stat. ovnoglavi. Kot subst. cornigera -ōrum, n (sc. animalia) rogata živina: Plin.

cornipēs -pedis (cornū in pēs) rogonog, kopitast: capella Cat., Faunus O., equi V., planta (Panos) Sil.; kot subst. masc. rogonožec, kopitnik; (o konju): Sil., Cl., (o Kentavru Hironu): Cl.

cornīx -īcis, f (onomatop.; prim. umbr. curnaco = lat. cornīcem, corvus = gr. κορώνη, gr. κόραξ = sl. krokar, lat. crōcāre, crōcīre = sl. krakati, krokotati) vrana, dolgo živeča, starodavnikom po blebetavosti in priučljivosti znana ptica; njeno krakanje je napovedovalo dež, če pa je priletela ali zakrakala z leve strani, je to obetalo srečo: Pl., Lucr. idr., Theophrastus … accusasse naturam dicitur, quos cervis et cornicibus vitam diuturnam, … hominibus, … tam exiguam vitam dedisset Ci., quid (habet) augur, cur a dextra corvus, a sinistra cornix faciat ratum? Ci., nisi me … ante sinistra cavā monuisset ab ilice cornix V., tum cornix plenā pluviam vocat improba (vražja čarovnica) voce V., aquae nisi fallit augur annosa cornix H., c. vetula H., novem saecula passa O., garrula, loquax O., (datum) augurium corvo, laeva cornici omina Ph., cornix colore mire admodum nigro, plura contexta verba exprimens et alia atque alia crebro addiscens Plin.; vrane zelo ostro vidijo, od tod: cornicum eruere genas „vranam oči izruvati“ (kot skrivnostno delujoče sredstvo, da bi koga preslepili): posset ut intentos astu caecare maritos, cornicum inmeritas eruit ungue genas Pr.; preg.: cornicum oculos configere Ci. (prim. Q. VIII, 3, 22) vranam oči izkopati = celo največjega premetenca oslepariti (prevarati); isto elipt.: qui cornici oculum, ut dicitur Ci.

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

cornūtus 3 (cornū)

1. rogat: quadrupedes Varr. (o slonih; njihove okle so namreč neupravičeno imeli za rogove), aves O., aries Col., Vulg., luna Amm. rogljata. Kot subst.
a) cornūta -ae, f riba rogonos: Plin.
b) cornūta -ōrum, n rogata živina: Varr.
c) cornūtī -ōrum, m rogatci, poseb. biki: Acc. fr.

2. pren. syllogismus cornūtus = ceratina -ae, f: Hier.; tako tudi: interogatio cornūta Hier. varljivo vprašanje o rogovih. — Kot rim. priimek Cornūtus -ī, m Kornut, Rogati, Rogač, npr. L. Annaeus Corn. Lucij Anej Kornut, filozof in slovničar v času cesarja Nerona: Gell.

corōllāria -ae, f (corōlla) prodajalka venčkov (vencev); kot naslov Nevijeve komedije: Varr.

corollary [kərɔ́ləri] samostalnik (of, to)
dodatek; zaključek, pristavek, dostavek; supozicija

as a corollary to this kot posledica tega

corōnārius 3 (corōna) venčen, za vence, kronski: anemonae Plin., aes (Cyprium) Plin. razvaljan bakrenovec, bakrena pločevina, coronario naturae lusu stephanitis Plin. ki po igri narave rodi venčaste izrastke, opus Vitr. izdelovanje zlate krone, pa tudi štukatura: Vitr. (VII, 4, 4); aurum c. Ci. denar, ki so ga province zbrale za darilo zmagoslavnim vojskovodjem nam. zlate krone, ki so jo prejemali prej, kronsko zlato. — Kot subst.
a) corōnārius -iī, m pletilec vencev, venčar: Plin., Fr.
b) corōnāria -ae, f pletilja vencev, venčarka: Plin.