Franja

jarretière [žartjɛr] féminin nogavična podveza

(ordre masculin de) la Jarretière (angleški) red hlačne podveze
ne pas aller à la jarretière de quelqu'un komu ne do kolen segati, ne se moči meriti s kom

jásen (veder) unclouded, serene, unobscured, fair, sunny; (očiten) evident, obvious, manifest; (viden) clear, conspicuous; (svetel) luminous, bright, shining, light; (razumljiv) intelligible, easily understood; (nedvomen) indubitable, unmistakable, not to be mistaken, leaving no doubt; (nedvoumen) unequivocal, unambiguous; (izrečen) explicit; (točen) precise, exact; (barva) light, light-coloured; (slog, stil) clear, lucid; (samoumeven) self-evident

jásno in jedrnato izraziti to express tersely and neatly
jásen kot beli dan self-evident, as clear as daylight (ali arhaično as noonday), as clear as crystal, as plain as a pikestaff, as plain as the nose on your face, as plain as the palm of your hand
nebo je jásno the sky is clear
to je jásno that's clear, that's flat
kot strela z jásnega out of the blue
strela z jásnega a bolt from the blue
ni mi čisto jásno it is not quite clear to me
nisem si na jásnem o tem I am not (quite) clear about it
sem jásen? do I make myself clear?, have I made myself plain on that point?
jásno govoriti to speak clearly
jásno se izraziti to make it clear
jásno se odražati na obzorju to show clear on the horizon
priti na jásno (figurativno) to clear up, to settle (o čem something)
postalo nam je jásno it dawned on us
to je popolnoma jásno (figurativno) it's perfectly obvious

jasniti se povratni glagol
1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztulV sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.

2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.

3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a képZačelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.

4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivo ▸ elvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jönOdnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.

5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve lesz"Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.”

javnozdravstven pridevnik
(o javnem zdravstvu) ▸ közegészségügyiSladkorna bolezen v svetu predstavlja velik javnozdravstveni problem. ▸ A cukorbetegség a világ nagy közegészségügyi problémája.
Stopnja obolevnosti z astmo se je od 60. let prejšnjega stoletja do leta 2008 po svetu znatno povečala, v 70. letih pa so bolezen prepoznali kot velik javnozdravstveni problem. ▸ Az asztma előfordulási aránya világszerte jelentősen nőtt az 1960-as évek és 2008 között, és az 1970-es évek óta már az egyik legsúlyosabb közegészségügyi problémaként tartják számon.

jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

jáz na primer... I for one
jáz sam myself
to sem jáz it is I, pogovorno it's me
on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
kult jáza egoism
drugi jáz second self
preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
on je moj drugi jáz he is my other self

jealous [džéləs] pridevnik (jealously prislov)
ljubosumen (of na)
zavisten (of)
nezaupljiv (of do)
prizadeven

she is jealous of his success zavida mu uspeh

jéča (zgradba) jail, prison, gaol; (zapor) imprisonment, arrest, custody, detention, incarceration, committal to prison; (na policiji) custody, confinement, giving in charge

grajska, podzemeljska jéča dungeon
vojaška jéča detention barracks pl, VB žargon glasshouse
stroga jéča close arrest; (zaprt)
v jéči in custody, imprisoned, incarcerated
oseba, ki je pogosto v jéči pogovorno jailbird
(po)beg iz jéče breakout, escape from jail, jailbreak, (nasilna osvoboditev) jail delivery
ubežnik iz jéče jailbreaker
biti, sedeti v jéči to be in prison, pogovorno to pick oakum, to do time, žargon to do bird
bil, sedel je v jéči pogovorno he has done time
izpustiti iz jéče to release
izpustiti iz jéče proti jamstvu (kavciji) to release someone from prison on bail
bil je obsojen na tri mesece (pol leta) jéče he was sentenced to three months' (six months') imprisonment, ali pogovorno to a three (six) months' stretch
obsoditi na dosmrtno jéčo to sentence someone to prison for life, to give someone a life sentence
vreči v jéčo to throw someone in gaol, to imprison
on bo končal v jéči he'll wind up in prison
vtakniti v jéčo to put (ali to clap) in prison, to send to prison, to commit to prison, to imprison
zapreti v jéčo to jail, to take into custody, to imprison, to incarcerate

jêdro kernel; core; stone; nucleus, pl nuclei; seed; (glavna točka) gist

celično jêdro cell nucleus
orehovo jêdro (nut) kernel
brez jêdra kernelless
pokvarjen do jêdra rotten to the core
jêdro zadeve the very heart of the matter

jêdro (-a) n

1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

2. (notranji del česa) anima

3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

5. biol. (celično jedro) nucleo

6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre

9. usnj. groppone

10. pal. nucleo

11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico

jener, jene, jenes oni, ona ono; tisti, tista, tisto (tam), prvi omenjeni; zu jener Zeit takrat; an jenem Tage tisti dan; er kam dazu wie jener zur Ohrfeige do tega je prišel kot Pilat v vero

jesen samostalnik
1. (letni čas) ▸ őszTabor smo iz pomladi prestavili na jesen. ▸ A tábort tavaszról őszre halasztottuk.
Kdo ve, kaj nas čaka na jesen, ko vode tukaj rade podivjajo. ▸ Ki tudja mi vár ránk ősszel, amikor itt a vizek meg szoktak vadulni.
Povezane iztočnice: astronomska jesen

2. (obdobje glede na dogajanje) ▸ őszOkoljskega ministra čaka burna politična jesen. ▸ A környezetvédelmi minisztert viharos politikai ősz várja.

jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

dietično jésti to keep to a diet
dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
glasno jésti to munch
jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
jésti s krožnika to eat from a plate
pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
jésti s tekom to relish one's food
jésti brez teka to eat without appetite
dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
preveč jém I overeat
on jé samo ribe he eats nothing but fish
pri njih se dobro jé they keep a good table
jaz vse jém I eat anything
rajši jém teletino I prefer veal
mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can

jésti jém nedov., ї́сти їм недок., з’їда́ти -да́ю недок., наїда́ти -да́ю недок., заїда́ти -да́ю недок.

• nê jésti do kônca недоїда́ти

jétra (jéter) n pl. anat. fegato:
zboleti na jetrih ammalarsi di fegato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svinjska, telečja jetra fegato di maiale, di vitello
gastr. pražena jetra fegato alla veneziana
pren. poznati koga do jeter conoscere qcn in fondo, fino alle midolla
pren. iti na jetra dare ai, nei nervi a qcn., rompere le scatole a qcn.
med. ciroza jeter cirrosi epatica

jetzt sedaj, zdaj; bis jetzt do sedaj, doslej; erst jetzt šele sedaj; noch jetzt še sedaj; gleich jetzt ravno zdaj; jetzt eben ravnokar; jetzt oder nie sedaj ali nikoli; in Fragesätzen : neki (wo habe ich jetzt das gelassen kje neki ...)

jezi|ti (-m) razjeziti ärgern, (jemandem) Ärger machen, (jemanden) irritieren
jeziti se sich ärgern (zaradi über), sich aufregen (über)
do onemoglosti se jeziti sich grün und gelb/blau ärgern
Človek ne jezi se igra: Mensch ärgere dich nicht

job¹ [džɔb] samostalnik
delo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položaj
pogovorno zadeva
pogovorno težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek
ameriško, sleng nečeden posel, kraja, rop, zločin
tisk akcidenčni tisk

ekonomija job card (ali ticket) seznam delavčevih delovnih ur
job order naročilo za delo
job production izgotovitev posamičnega dela
job specification opis dela
job analysis analiza dela, analiza zaposlenosti
job classification poklicna razvrstitev
job control sindikalni vpliv na kadrovsko politiko v podjetju
job evaluation (ali rating) ocenitev dela
job rotation rotacija delovnih mest
on the job training izobrazba na delovnem mestu
odd jobs priložnostna dela
bad job slaba stvar, težek položaj, neuspeh
a good job (too) (res) sreča
by the job na akord, od kosa plačano delo
job time čas za delo na akord
job wage plačilo za delo na akord
out of a job brezposeln
job for the boys služba za pristaše (politične stranke)
bank job bančni rop
what a job! to je obupno!
it was quite a job bila je res težka stvar
to make a good job of it delo res dobro opraviti
to make a thorough job of it delo temeljito opraviti
to make the best of a bad job popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevolje
to give it up as a bad job opustiti kaj, kar je brezupno
to know one's job razumeti stvar
it is your job to do it tvoja naloga je, da to narediš
to be on the job pridno delati, paziti
this is not everybody's job to delo ni za vsakega
to pull a job zagrešiti zločin
to do s.o.'s job for him; ali to do a job on s.o. uničiti koga, likvidirati koga
a put-up job naprej dogovorjen zločin, prevara
ameriško to lie down on the job zanemarjati delo, zabušavati
ameriško, pogovorno she is a tough job ona je žilava

Job [džɔb] samostalnik
Job

patience of Job velika potrpežljivost
that would try the patience of Job to bi privedlo vsakega do obupa
Job's comforter slab tolažnik
Job's news žalostna novica
Job's post glasnik nesreče
botanika Job's tears Jobove solze, mehiška koruzna trava

joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki

avec joie z veseljem
plein, rempli de joie ves vesel, radosten
joie maligne škodoželjnost
joie de vivre veselje do življenja
fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
rayonnant de joie žareč od veselja
se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
être au comble de sa joie skakati od veselja
faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja

jolly² [džɔ́li] prislov
britanska angleščina, pogovorno zelo, vražje

jolly late zelo pozno
jolly good prima
a jolly good fellow vražji fant, odličen fant
you will jolly well have to do it hočeš nočeš, moraš to storiti
you jolly well know dobro veš