Franja

convertō, st.lat. convortō, -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum)

I. (o množinskih in kolekt. pojmih)

1. skupno (hkrati) obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, med. obrniti (obračati) se: rursusque vocati convertēre vias V. so hkrati krenili, c. crines calamistro Petr. kodrati, conversis habenis Sil.; conversi oculos inter se oraque tenebant V., resupini atque conversi (delphini) Plin., in delubris deûm sua sponte conversa signa Val. Max.; pogosto voj.: conversae ruunt acies V. druga proti drugi obrnjene, signa convertere Ci., C., L. (v posameznih oddelkih) hkrati obrniti se (z vojnimi znamenji), conversis signis retro in urbem reditur L., Romani conversa signa bipartito intulerunt C. Rimljani so naredili obrat in z dveh strani (v dveh oddelkih) udarili na sovražnika, signa ad hostem converti iubet C. vojna znamenja proti sovražniku obrniti = s čelom se postaviti proti sovražniku, nostri rursus conversi C. zopet obrnjeni proti sovražniku, convertere terga ali convertere se C. (z)bežati, v beg se spustiti, c. aciem L. ali paucos nostros c. et insequi Hirt. v beg pognati, cum hostium acies a sinistro cornu (na levem krilu) pulsa atque in fugam conversa esset C., conversae (sc. in fugam) cohortes sunt Vell.; convertere exercitum Gell. vojsko na vojaških vajah premikati; z označeno smerjo: duo tigna contra vim fluminis conversa C., omnem materiam conversam ad hostem collocabat C., convertere copias omnes ad legiones C., ad hunc se a Pulione omnis multitudo convertit C., c. colla ad freta O., naves in eam partem C., hostem a vobis in nos Cu., omnis vis Romana Veios conversa est L. se je skupno obrnila proti Vejem, non conversa domum (proti domu) pigeat dare lintea H.; occ. (ret.) besede predevati, prestavljati: non modo mutare quaedam verba, sed extendere, corripere, convertere, dividere cogitur (poësis) Q.

2. occ. (geogr.): stabula ad mediam conversa diem V. vse skupaj obrnjene proti jugu, conversis inter se pedibus stare Plin. biti si protinožci.

3. pren.
a) skupno (hkrati) obrniti (obračati) kaj k (proti) čemu, na kaj, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), napelja(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj, kam; α) pri množinskih pojmih: c. in se unum omnium vires L., di (vsi bogovi) omen in ipsum convertant V., in me convertite ferrum V. namerite name, omnes convertēre oculos Itali V. vsi Itali so svoje oči tja obrnili, illi ad surgentem conversi lumina (grški acc.) solem V., ut (oculi) aspectum quo vellent converterent Ci., video in me omnium vestrum ora atque oculos esse conversos Ci., illud intellego omnium ora in me convorsa esse S., c. ad tribunum militum centurionesque ora C. (o vojakih), c. finitimis ad se gentibus ora Lucr., omnium oculos ad (in) se N., Cu. nase obračati, omnium oculos animosque in semet Cu., animos ad agrum colendum L. pozornost obračati na … , cogitationes in aliquam rem Cu., omnium mentes in se Fl.; c. ad equestrem ordinem … easdem vitae condiciones Ci. prenesti na … , fama huius modicae rei … convertit ad Masinissam Numidas L. je naklonil Mazinisi vse Numidijce; brez ad (in) aliquid: sive elephas albus volgi converteret ora H., c. oculos hominum (sc. in se) L., hominum oculos fulgore purpureae abollae Suet., v istem pomenu tudi c. aliquem (= alicuius oculos in se): convertit omnes substratus Numida mortuo superincubanti Romano L.; act. refl. (= se convertere): sine advocatis … in amicitiam atque in gratiam convortimus Pl., ceteri ad sapientiora convertēre T. β) pri kolekt. pojmih: c. omnem exercitum in se L. ali totum terrarum orbem in se V., Vell. pozornost vse vojske (vsega sveta) nase obrniti (obračati); tako tudi brez in se: Rhodiorum maxime legati civitatem converterunt L.; refl.: cum … videretur … tota civitas se ad eos convertisse N. da se jim je vdala; med.: omni civitate in eam curam conversā L., ad haec consultanda a vi atque armis converti L. (o ljudstvu), cuncta ad victoris opes conversa T. je pripadlo; act. z refl. pomenom: non dubito, quin omnis ad te conversura fuerit multitudo Ci. da bi se ti vdala vsa množica; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: c. in suam rem aliena Ci., omnia in bellum consilia Cu., tempora ad quietem … data in acerrimum laborem Q., c. ad continendas custodias plures commilitones Traian. ap. Plin.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati), predrugačiti, (srce ali duha) kloniti (klanjati); med. in refl. spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: c. praemia Metelli in pestem S., classem (= naves) in Nymphas V., terras in freti formam O., castra castris C. tabor za taborom menjavati, c. animos mentesque Ci. srca in mišljenje vseh spremeniti, nova religio iurandi mentes militum convertit C., quo gemitu conversi animi V., conversa numina sentis V. da so se spremenila; cavendum, ne in inimicitias amicitiae se convertant Ci.; z grškim acc.: conversi animum vultumque T. vsi skupaj spremenjeni v duhu in na licu; act. z refl. pomenom: nec in falsum e vero praeterita possunt convertere Ci.

II. (o edninskih pojmih)

1. obrniti (obračati), okreniti (okretati): proximus lictor … converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., palam anuli ad palmam (proti dlani) c. Ci., c. cuspidem Cu., manum Q., boum vox Herculem convertit L. je povzročilo, da se je obrnil (vrnil), c. iter C., Val. Max. obrniti se, toda: c. iter ad provinciam C. ali ad urbem Lucan. obrniti se in hiteti v … , tako tudi: c. iter ad depopulandam Acarnaniam L., in (pren.): si L. Catilina … ex hoc cursu sceleris ac belli iter ad fugam atque in exilium converterit Ci.; cunctaeque volucres convertunt clamore fugam V. se na begu obrnejo, ustavijo beg, portam vi multā converso cardine torquet V., equo converso C. obrnivši konja, convertitur humus Col.; pren.: c. aculeum testimonii sui Ci. ali argumentum Gell. zasukati in na drugo stran obrniti; pesn. z dat.: luna potest … id lumen convertere nobis (proti nam) Lucr.; refl. in med. obrniti (obračati) se, okreniti (okretati) se, kreniti: se c. Kom., Plin. iun., Suet., se c. in porticu Ci., hinc se in Asiam c. Ci., subito se c. ad Cassium in Thessaliam C., in Phrygiam se convertit N. obrnil se je in šel (krenil je) v Frigijo, simulacrum Victoriae se ad valvas templi convertit C., convortere se ali convorti domum Kom., caeli conversa per auras … adfatur V. vzpne se … in reče, si facile convertitur (aeger) Cels., omnis Volscorum in se conversus impetus Val. Max.; act. z refl. pomenom: convortit cum paucis ad equites, convortit cum omni multitudine in regnum suum S.

2. occ.
a) kaj skrivaj kam obrniti = kaj izmakniti in kam odnesti: pecuniam publicam domum suam Ci.
b) (o gradnji vodovodov ipd.) kam napelja(va)ti: inchoabat piscinam a Miseno ad Avernum lacum, quo quidquid totis Baiis calidarum esset converteretur Suet., ut ex totis regionibus in quam (regionem) necessitas incubuerit converti possit praesidium aquarum abundantius Front.
c) se convertere ali samo convertere ali converti ad aliquem v (raz)govoru obrniti se proti komu, do koga, na koga: Cels., Val. Max., Plin. iun., rursus ad illum te converte et quaere Ci., ad eum convertit et … inquit Gell., ad eum conversus quaerebat L.
č) refl. in med. (za)vrteti se, sukati se (v krogu), krožiti: ter se convertit O., quae (terra) cum circum axem se summā celeritate convertat et contorqueat Ci., in infimo orbe luna … convertitur Ci.
d) med. converti ali conversum esse z ad ali in z acc. (geogr.) obračati se, obrnjen biti, raztezati se, stati (ležati) proti čemu: spelunca conversa ad aquilonem Ci., alter conversus in contrariam partem erat vallus C., inde ad meridiem iter convertitur usque ad Megaram, Pyrenaeus in terras fronte conversus Mel.

3. pren.
a) obrniti (obračati) kaj proti (k) čemu, na kaj, naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj: ad te mihi convertenda omnis oratio est Ci., omnem orationem … converti ad increpandam Caepionis fugam, in deplorandum interitum exercitus Ci., c. orationem ad Aeschinem Q., Iovem … precatus sum, ut, si quid adversi populo Romano immineret, totum in domum meam converteretur Val. Max. da naj se zvrne na … , omnis est risus in iudicem conversus Ci.; c. animum (pozornost) ad urbana negotia, animum ad publicam a privata curam, suis studiis animum adulescentis in se L.; refl. in med.: c. se ad philosophos Ci. ali c. se ad otium pacemque Ci. ep. vda(ja)ti se (komu, čemu), totum se ad alicuius voluntatem nutumque c. Ci. povsem ravnati se po (čem), animus eius, qui ad alterius non modo sensum ac voluntatem, sed etiam vultum atque nutum convertitur Ci. ki se ravna, quo facilius virginum mulierumque mens a libidine ad pudicitiam converteretur Val. Max. da bi se … obrnilo od … k … , convertere ad nostros (amicos) Plin. iun. obrni se zdaj k … , ozri (oziraj) se zdaj (pri napredovanju v službah) na najine prijatelje; act. refl.: Mithridates ad Eunonem convertit T. se je obrnil na Evnona, cuncta temptanti promptissimum visum ad uxorem eius Liviam convertere T. obrniti se do Livije, zateči se k Liviji; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: rationem in fraudem, omne studium curamque ad hanc scribendi operam Ci., omne ingenium ac studium suum ad causas agendas T., reditum in Domitiani loculos Front., pecuniam ad usus suos Dig.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati); refl. in med. (pass.) spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: Fr., Aus., si quid per iocum dixi, nolito in serium convertere Pl., nolite fortunam convertere in culpam Ci. v krivdo šteti, c. rem publicam Ci. prekucniti, zmesti, v nered spraviti, quod ad perniciem suam fuerat cogitatum, id ad salutem convertit N., pallor convertit partem coloris in herbas exsangues O., venena maga … valent convertere humanam vicem H., c. omne beneficium in iniuriam Sen. ph., hunc ordinem Q., in bovem Io, Inachi filiam Lact.; c. se in hominem Ter. (o božanstvu), non posse iam ad salutem converti hoc malum Ter., c. se ex homine in beluam Ci., Hecubam … putant propter animi acerbitatem … in canem esse conversam Ci. (prim.: figura canis, in quam Hecuba conversa traditur Mel.), quod crimen esse voluisti, id totum vides in laudem conversum esse Ci., conversa subito fortuna est N. kolo sreče se je … obrnilo, ubi imperium se in dominationem convertit S., in faciem aurique conversa soror V., converso in pretium deo H. ko se je bog spremenil v zlato, convertor subitam in iram O. spremenim se … v jezo, tellus induit ignotas hominum conversa figuras O., hominum simulacra ferarumque in silicem ex ipsis visā conversa Medusā O., mater in ursae speciem conversa Hyg., mugitu bovis in sermonem humanum converso Val. Max., metu in venerationem converso Cu.; medic.: si antequam tumor discutiatur in supurationem convertitur Col. se zagnoji; act. refl.: sed hoc vitium huic in bonum convertebat Ci. se mu je sprevračala v srečo, nae ista vobis mansuetudo et misericordia … in miseriam convortet S.; occ. α) ret. umetniško spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati): conversa oratio atque mutata Ci., convertendi genus Ci. β) gram. conversi casus (= casus obliqui) sklanjane imenske oblike, odvisni skloni: Ci. (De nat. deor. II, 24, 63). γ) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati) iz jezika v jezik: aliqua de Graecis, librum e Graeco in Latinum, orationes e Graeco Ci., converti ex Atticis duorum eloquentissimorum nobilissimas orationes Ci., utar … carminibus Arati eis, quae a te admodum adulescentulo conversa ita me delectant, quia Latina sunt Ci., Electra (Sophoclis) male conversa Ci. — Dep. soobl. convertor, st.lat. convortor, -vertī (-vortī) obrniti (obračati) kam: in fugam se nemo convortitur Pl.

convinzione f

1. prepričanje:
acquisire una convinzione prepričati se, priti do prepričanja
fare una cosa senza convinzione delati kaj brez velikega navdušenja, brezvoljno

2. pl. prepričanje, načela:
convinzioni politiche, religiose politično, versko prepričanje

copie [kɔpi] féminin prepis, kopija; posnetek, plagiat; odtis; čistopis; typographie rokopis; naloga (v šoli); izvod (časopisa, knjige); dvojni list papirja za pisanje (v šoli)

copie exacte, fidèle točen, veren prepis
copie d'un certificat, d'un diplôme prepis spričevala, diplome
copie au papier carbone prepis s kopirnim papirjem
copie au net prepis na čisto, čistopis
(familier) journaliste masculin en mal de copie časnikar brez snovi za članek
pour copie conforme za točnost prepisa
pisseur masculin de copie plodovit, a slab pisec, časnikar
corriger des copies popravljati (šolske) naloge
remettre une copie blanche oddati prazen, nepopisan list papirja (nalogo)

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

corporō -āre -āvī -ātum (corpus)

1. v telo spremeniti (spreminjati), telo da(ja)ti komu, čemu, utelesiti, v pass. (med.) utelesiti se, telo (meso) posta(ja)ti: ipsum animal ex albo liquore ovi corporatur Plin., semen tempore ipso animatur corporaturque Plin., quod fetus animantium colore et humore corporentur atque animentur ad vitam Lact., (pictura) priusquam coloribus coloratur, umbra fingitur Non. preden se z barvami izdela; pt. pf. corporātus 3 utelešen, umesen: mundus c. Ci., Christus corporatus et veste carnis indutus Lact.

2. iz koga samo telo (brez duše) narediti = usmrtiti koga, življenje vzeti komu: Enn. fr., Acc. fr.

correction [kərékšən] samostalnik
poboljšanje; popravilo, poprava; grajanje, ukor, opomin; kazen

house of correction poboljševalnica, kaznilnica
correction (of the press) korektura
to speak under correction govoriti z zavestjo, da nimamo čisto prav
subject to correction brez jamstva
under correction nemerodajno, s pomisleki

corrupt² [kərʌ́pt] pridevnik (corruptly prislov)
pokvarjen, slab, okužen; nepošten, nemoralen, podkupljiv

corrupt practice podkupljivost
pravno corrupt in blood brez državljanskih pravic

costare

A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
costi quel che costi naj stane, kar hoče

B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je

couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza

couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus

count³ [kaunt] prehodni glagol & neprehodni glagol
šteti, računati, ceniti; upoštevati, smatrati; veljati

to count one's chickens before they are hatched, to count without one's host delati račun brez krčmarja
that does not count to ni pomembno, to ne velja
škotsko to count kin biti v očitnem sorodstvu
pogovorno to count noses, to count the house ugotoviti število prisotnih

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

courage [kuraž] masculin pogum, hrabrost, srčnost; dobra volja, vnema; vztrajnost; trdnost, stanovitnost

sans courage brez poguma, malosrčno
manque masculin de courage malosrčnost, plašljivost
avoir le courage de ses opinions pogumno izpovedovati svoje mnenje in se po njem ravnati
je n'ai pas le courage de ... nimam srca, da bi ...
donner du courage da(ja)ti pogum, opogumiti
perdre courage izgubiti pogum, postati malodušen
prendre courage ohrabriti se, ojunačiti se, dobiti pogum
prendre son courage à deux mains (familier), rassembler tout son courage zbrati (ves svoj) pogum

coûtant [kutɑ̃] adjectif

prix masculin coûtant kupna, nabavna cena
revendre à prix coûtant prodati naprej brez dobička

couverture [kuvɛrtür] féminin odeja; prevleka; ponjava; pogrinjalo; pokrivalo; streha, krov; commerce kritje; figuré pretveza, krinka; naslovna stran (časopisa); (knjižna) platnica, vezava, ovitek (zvezka); militaire kritje, varnost

sans couverture (commerce) brez kritja
sous couverture de pod pretvezo, pod krinko
couverture aérienne zavarovanje pred letalskimi napadi
couverture en tuiles, en ardoise, en chaume streha iz opeke, skrila, slame
couverture de cellophane celofanski ovitek
couverture de coton, de laine, de voyage bombažna, volnena, potovalna odeja
couverture or (commerce) zlato kritje
couverture de protection zaščitni ovitek
couverture imperméabilisée nepremočljiva ponjava
amener, tirer la couverture à soi (figuré) (pri)lastiti si vse najboljše, vse ugodnosti, koristi; pobrati, posneti smetano

coxswainless [kɔ́kswainlis] pridevnik

coxswainless fours četverec brez krmarja

crash¹ [kræš]

1. prehodni glagol
podreti, razbiti, zlomiti, streti

2. neprehodni glagol
treščiti, trčiti; razbiti se; zrušiti se

to crash a party priti nepovabljen v družbo
to crash the gate vriniti se v gledališče ipd. brez vstopnice

cremō -āre -āvī -ātum sež(i)gati, pož(i)gati, zaž(i)gati, upepeliti (upepeljevati) (pogosto z abl. flammis, igni, incendio ipd., ki se večinoma ne slovenijo): num incensa cremavit Troia viros? V., incensa super villa omnes cremavit T.; (o ljudeh, ki požigajo): urbem cremare et diruere L., cr. libros L., Val. Max., libellos Suet., caelestia tecta, terras O., facibus cr. regalia tecta O., devecta sarmenta V., se ac liberos coniugesque incendio Cu., spolia de hostibus incendio Cu., naves, vetera arma Cu., equites praemisit, ut … ignem, quo barbari cremaverant vicos, exstinguerent Cu., Neronis principis incendia, quibus urbem cremaverat Plin.; v pass.: cremata patria (sc. Troia) L., gens, quae crematā fortis ab Ilio … sacra … pertulit Ausonias ad urbes H., quae (spinosae herbae) leni tepore cremantur O., ardenti lucernae admotum digitum cremandum praebuit Val. Max.; s predikatnim acc. v act. in predikatnim nom. v pass.: cr. aliquem vivum Cu., Val. Max., vivos se cremari iubent Cu., cochleae vivae crematae Plin., Alcibiades vivus in cubiculo, in quo dormiebat, crematus est Iust.; (o sežiganju na grmadi kot smrtni kazni):ō damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., Atellanae poëtam ob ambigui ioci versiculum mediā Amphitheatri arenā igni cremavit Suet.; (o sežiganju mrtvecev): cr. corpus alicuius Ci. idr. ali cadaver alicuius Suet., aliquem humili sepulturā Ci., aedificii incendio mortuum (Alcibiadem) N., servos et clientes iustis funeribus confectis unā C., cetera (corpora) nec numero nec honore V. in neprešteta in brez časti, rogus iste cremet mea viscera O., caput (occisi Cn. Pompei) plurimis et pretiosissimis odoribus Val. Max., aliquem haud pretiose Cu., corpora clarorum virorum certis lignis T., corpora condere (potius) quam cremare e more Aegyptio T., mortuos cremare aut fodere Mel., mortuorum corpora cremare potius quam terra obruere Iust.; v pass.: Sulla primus e patriciis Corneliis igni voluit cremari Ci., alii ut eodem rogo cremarentur manserunt L., des tua succensae membra cremanda pyrae O., qui scimus, an hāc flammā Cn. Pompeius cremetur? Val. Max., cremari cum coniuge (z možem) Val. Max., unā cum liberis, coniugibus cunctāque gazā regiā cremari Auct. b. Afr., iuxta rogum sarmentis aliis nudus crematus est Plin.; (o sežiganju posvetilnih darov, žrtev): congesta cr. turea dona, dapes, fuso crateres olivo V., igni vitulos O., caesarum boum fibras de more cr. O.; z dat.: spolia hostium … Iovi victori (Jupitru zmagovalcu na čast) cremavit L., arma lecta conici in acervum iussit sacrumque id Vulcano cremavit L. Redk. in skoraj le pesn. o ognju samem: ignis ubi ingentes silvas ardore cremarat Lucr., ut rapax ignis innumeras trabes cremat O., cremantia fulmina Plin. Z grškim acc.: Lavinia virgo, visa … omnem ornatum flammā crepitante cremari V. se je videla gorečo na vsem okrasju.

Crēta -ae, f: Pl., Varr., Ci., V., Vell., Plin., Suet., Gell. ali Crētē -ēs, f: H., O., Mel., Sen. tr. (Κρήτη) Kreta (zdaj Krētē, Kríti), rodovitni otok v Sredozemskem morju. Od tod

I. subst. Crētānī -ōrum, m Krečani, preb. Krete: Pl. —

II. adj.

1. Crēs, Crētis, m (Κρής) kretski, kot subst. Krečan, preb. Krete: Epimenides Cres Ci.; kolekt.: Aus.; pogosteje v pl. Crētēs -um, acc. -ăs, m Krečani (sloviti lokostrelci): Sen. tr., Cretum leges Ci., Cretas sagittarios … mittit C., Cretes erunt testes. Nec fingunt omnia Cretes O.; tudi = kretski (lovski) psi: Spartanos Cretasque ligat Lucan.

2. Crēssa -ae, f (Κρῆσσα) kretska: pharetra O., corona O. Ariadnina (gl. Ariadnē) krona kot ozvezdje, bos (= Pasiphaë) Pr., herbae Pr., Cressā ne careat pulchra dies notā H. da dan ne bo brez krednega znaka, da bo dan srečen (najboljšo kredo so namreč pridobivali na otoku Cimolu v Kretskem morju; gl. tudi crēta 1. in opombo); kot subst. Krečanka = Ariadne: O. (Amor. I, 7, 16), Cl., Sid. = Aërope: O. (Ars amat. I, 327).

3. Crēsius (Crēssius) 3 (Κρήσιος) kretski: nemora V., tu Cresia mactas prodigia V. kretsko pošast, t.j. ogenj bruhajočega bika, ki je pustošil maratonsko krajino in katerega naj bi Herkul živega pripeljal k Evristeju, regna O., tecta Stat.

4. Crētaeus 3 (Κρηταῖος) kretski: Ida V., O., taurus O. (= Cresia prodigia V.), urbes O., iuvencus Pr., cervae Sen. tr.; kot subst. Crētaeus -ī, m Krečan = Epimenides Pr.

5. Crētēnsis -e kretski: L., homo, Iuppiter Ci.; kot subst. Crētēnsēs -ium, m Krečani: N., L., Cu.

6. Crēticus 3 (Κρητικός) kretski, Kretski: mare H., sinus Sen. ph., labyrinthus Plin., bellum Fl. Kot subst.
a) Crēticus -ī, m Kretski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je kot konzul l. 69 podjarmil Kreto: Ci., O., Vell., Fl.
b) Crētica -ae, f, sicer clematis imenovana rastl. srobot: Plin.
c) v gr. obl. Crēticē -ēs, f, sicer hibiscum imenovana rastl. koristni slez: Ap. H.

7. le pesn. Crētis -idis, f (Κρητίς) kretska: nymphae O.

crētiō -ōnis, f (cernere) svečana izjava pred pričami, da hoče kdo prevzeti dediščino, slovesni prevzem dediščine: ut in cretionibus scribi solet, „quibus sciam poteroque“ Ci., cretionem eam capere Plin. to dediščino prevzeti, cr. simplex Ci. ep. nepotrebna izjava, da hoče kdo prevzeti dediščino (ko ni kaj prevzeti), cr. perfecta (če je bilo v oporoki določeno razdedinjenje tistega, ki dediščine ne bi pravočasno prevzel) in (naspr.) cr. imperfecta (brez tega oporočnega določila) G., Ulp. fr., cr. libera Ci. ep. brez natančnega določila oporočnika, kako naj se prevzame dediščina; met. za premislek (od oporočnika ali pretorja) določeni rok (nav. 100, pa tudi le 60 dni, v katerih je bilo treba dediščino prevzeti ali pa prevzem odkloniti): Varr., G., Ulp. fr., cr. vulgaris Icti. navadni rok za premislek, štet od dne, ko je dedič izvedel, da se mora izreči o prevzemu dediščine (stalno besedilo je bilo: quibus diebus scies poterisque, prim. zgornji navedek iz Ci.) in (naspr.) cr. continua G., Ulp. fr. rok za premislek, štet od oporočnikove smrti (tudi če dedič ni nič vedel o njem).