Franja

vágati -am razg. vagati, mjeriti težinu, biti težak: mesar vaga meso; vagam 65 kilogramov

vágnuti vâgnēm
1. pretehtati: sve smo ispitali i sve vagnuli; vagnuti rukom potežkali
2. tehtati, biti težek: vo je vagnuo pet centi
3. prevagniti se: dečak se pomakao na kraj klupe, klupa vagnu i dečak se skotrlja na pod
4. premakniti: pomozi mi da vagnem ovaj kamen s ovog mjesta

valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

valer un dineral stati ogromno denarja
valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
valer por dos veljati za dva
valer mucho veliko vreden biti
eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
valer el precio biti vreden svoje cene
hacer valer uveljaviti
más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
¡eso no vale! tako ne gre!
¡vale! zdravstvuj!
¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
valerse de alg. zateči se h komu
¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
valerse de astucia uporabiti zvijačo
valiéndose de amenazas z grožnjami
valerse de un derecho uporabiti pravico
valerse de todos los medios vse sile napeti
valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

valet [vǽlit, vǽlei]

1. samostalnik
(komorni) služabnik, osebni sluga; (hotelski) sobar, strežnik, služabnik

2. prehodni glagol
streči (s.o. komu)
neprehodni glagol
biti komornik (sluga), služiti kot sobar

vàljati -ām
1. veljati, biti vreden: to ne valja ni lule duhana, duvana
2. veljati, biti prav, dobro: taj ti posao ne valja; tako valja da se radi; ne valja mu posao njegovo delo je zanič; tako mu valja prav mu je

valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó

valorá -éz vi. veljati, biti vreden

valovéti -ím, valovi -ite, valovel -ela valovati, talasati se, lelujati se, lelijati se, ljuljati se, bibati se, biti uznemiren: morje valovi

vàmpirovati -ujēm biti vampir

vanquish [vǽŋkwiš] prehodni glagol
premagati, poraziti; nadvladati; podvreči, osvojiti, pognati v beg
neprehodni glagol
zmagati, biti zmagovit; obdržati nadvlado

vapulate [vǽpjuleit] prehodni glagol
tepsti, šibati
neprehodni glagol
biti tepen

vāpulō -āre -āvī -ātūrus (iz indoev. kor. *u̯ap-, *u̯āb-, *up-, *ub- klicati, vpiti; got. wōpjan kričati, klicati, stvnem. wuof stok, tožba, wuofan, wuofen klicati, zožiti, stokati, sl. vpiti, let. ūpêt, upuôt kričati, ang. to weep jokati)

1. (pre)tepen biti, dobi(va)ti udarce, preje(ma)ti udarce: Pl., Ter., Varr., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Icti. idr., testis in reum rogatus, an ab reo fustibus vapulasset Q., non ego, sed tenuis vapulat umbra mea Pr., turris pluvio vapulat austro Sen. tr. jug tepe stolp, jug se zaganja v stolp; kot izraz jeze ali grožnje: vapula Pl., Ter. ali vapulet, vapulare te (eum) iubeo Pl. tepen bodi (ti, on)! = da bi te (ga) plent!, da te (ga) šent opali! = da bi jih „fasal“!.

2. metaf.
a) biti poražen, biti premagan: septimam legionem vapulasse Caelius in Ci. ep.
b) biti obrekovan (opravljan, obiran), biti predmet govoric, biti napadan, biti šikaniran: cum se omnium sermonibus sentiet vapulare Ci. ep.
c) doživljati udarce, iti v nič, iti po zlu, biti uničen (uničevan), biti ugonabljen (ugonabljan): Sen. ph., vapulat peculium Pl., sub Veneris regno vapulo Pl. trpim muke.

varàkati -ām
I.
1. slepiti, goljufati: sreća svuda varaka
2. migati, migljati: svjetlost treperi i varaka
3. migati, skakati sem ter tja: zec je varakao da bi zameo trag
4. lavirati, omahovati: varakati između dvije sile
II. varakati se
1. slepiti se, goljufati se
2. izmikati se, skakati sem ter tja
3. motati se, potikati se: povazdan se varakati po jalijama
4. oprezovati: varakati se od koga
5. biti previden, paziti se: kud bih ja da se nisam tako varakao

variar (pres: -ío) spreminjati (se), menjavati (se), različen biti, razlikovati se

variar de plan spremeniti svoj načrt
variar de precio biti različen v ceni
eso varía (por completo) to je nekaj (čisto) drugega
el mundo ha variado mucho svet se je zelo spremenil
para (ali por) variar za spremembo

variare

A) v. tr. (pres. vario)

1. spremeniti, spreminjati; menjati

2. glasba
variare un motivo musicale variirati glasbeni motiv

B) v. intr.

1. spremeniti, spreminjati se; menjavati se

2. biti drugačen

varier [varje] verbe transitif, verbe intransitif spreminjati (se), spremeniti (se), menjavati (se), variirati; biti različnega mnenja (sur o); ne se skladati (o); biti drugačen, razlikovati se

varier ses plans, son style spremeniti svoje načrte, svoj slog
varier ses toilettes često menjavati svoje toalete
le temps varie très vite vreme se hitro spreminja
les mœurs varient d'un pays à l'autre običaji so drugačni od dežele do dežele
les médecins varient dans le choix du traitement zdravniki so različnega mnenja glede izbire zdravljenja

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

vāstēscō -ere (vāstus) pust posta(ja)ti, biti uničen, biti opustošen, starejše (pr)iti v strato: iussit proficisci exilium quovis gentium, ne scelere tuo Thebani vastescant agri Acc. ap. Non.

vāticinor -ārī -ātus sum (vātēs)

1. vedeževati, prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napovedati (napovedovati): Pl., Sen. ph. idr., non multo secus possum vaticinari Ci. ep., viros velut mente captā cum iactatione fanaticā corporis vaticinari L., vaticinantes per furorem Ci.; z obj.: vaticinari furor vera solet Ci., casus futuros O.; z ACI: saevam laesi fore numinis iram vaticinatus erat O., Verginium … velut vaticinantem audiebat pestilens collegae munus esse L.

2. metaf.
a) (kot prerok ali prerokinja) opomniti (opominjati), opozoriti (opozarjati), (po)svariti, pozvati (pozivati): Manto per medias fuerat … vaticinata vias: Ismenides, ite frequentes … O., vaticinor moneoque: locum date sacra ferenti! O.
b) (kot prerok) učiti, poučevati, govoriti, nagovarjati, predavati: Agrigentinum doctum quendam virum carminibus Graecis vaticinatum ferunt ea contrahere amicitias Ci.
c) sanjariti, predajati se praznemu sanjarjenju, biti zasanjan, biti prenapet (razvnet), nemiselno govoriti, blesti, čenčati: eos vaticinari atque insanire dicebat Ci., sed ego fortasse vaticinor Ci. ep.