Franja

lanciata f sunek s sulico

landau [lɑ̃do] masculin, vieilli kočija s premično streho; otroški voziček s streho in velikimi kolesi

land-breeze [lǽndbri:z] samostalnik
rahel veter s kopnega

Landflucht, die, beg s podeželja, beg z dežele

Landwein, der, vino s poreklom

landwind [lǽndwind] samostalnik
veter s kopna proti morju

Langleinenfischerei, die, lov s parangalom

lanuginose [lənjú:džənous] pridevnik
physiol
zoologija porasel s puhom, puhast

lanzada ženski spol sunek (zabod) s sulico

Lanzenstoß, der, sunek s sulico

lapider [-de] verbe transitif kamnati, obmetavati s kamenjem

lapidō -āre -āvī -ātum (lapis)

I. trans. (poklas.)

1. kamenje lučati (metati) na koga, obmetavati koga s kamenjem, kamenjáti, kamnáti koga: aliquem Auct. b. Hisp., Petr., Fl., Aug., Vulg., lapidata sunt templa Suet.; metaf.: notantes impotentiam eius hac dicacitate lapidatam Macr. da je „(pre)bičana.“

2. s kamenjem pokriti: lapidabit mortuum Petr. —

II. impers. lapidat -āvīt -atum est kamenje dežuje, kamenje pada (z neba): Reate imbri lapidavit L., Veis de caelo lapidaverat L., de caelo lapidatum est. L.

lápoviţă f s snegom pomešan dež

laquear -āris, n (sg. navaja le Prisc., a ga ne izpriča) sicer le pl. laqueāria -ium, n (lacus) = lacūnar strop (neobokanih sob) s pravilnimi vdolbinicami (nav. poslikan in pogosto okrašen z zlatom in slonovino), opažen strop ali strop s polji, strop z (okrasnimi) vkladi (vložki, vdolbinicami), strop (sploh): dependent lychni laquearibus aureis incensi V., summique ferit laquearia tecti V., l. caelata Sen. ph., citro et ebore curiose cavata Ap., fulta auro Cl. — Soobl. laqueāre -is, n: Ps.-V. (Culex) in laqueārium -iī, n: Isid., od tod abl. laqueariis Amm.

lardare v. tr. (pres. lardo)

1. namazati, naoljiti

2. kulin. nadevati s slanino, preslaniniti

lardellare v. tr. (pres. lardēllo)

1. kulin. nadevati s slanino, preslaniniti

2. pren. šalj. krasiti

larder [larde] verbe transitif naperiti s slanino, preslaniniti; predreti, prebosti; raniti, zbadati, zasledovati z; populaire dolgočasiti

larder un rôti de bœuf preslaniniti govejo pečenko
larder de coups d'épée prebadati z mečem
larder d'épigrammes zbadati z epigrami

lasníca²

1. anatomija capillary

2. zoologija (trihina) hairworm, threadworm, trichina, pl -ae ali -s

lassen (ließ, gelassen)

1. pustiti; schlafen lassen pustiti spati; warten lassen pustiti čakati; kochen lassen pustiti vreti; laufen lassen pustiti teči; seinen eigenen Weg gehen lassen pustiti, naj gre svojo pot; weit hinter sich lassen pustiti daleč za seboj; liegen lassen etwas pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; ausströmen lassen izpuščati; verdampfen lassen uparjati; Flüssigkeiten: fließen lassen točiti, izpuščati

2. (machen lassen) dati (si), schneiden lassen dati ostriči, porezati; nähen lassen dati sešiti, šivati

3. (bestellen, anordnen) kommen lassen jemanden poklicati, etwas naročiti; bringen lassen naročiti, pustiti si prinesti

4. (auslassen, irgendwohin lassen) spustiti; hinein, hinaus, hinauf usw.: spustiti (noter, ven, gor itd.); fallen lassen spustiti na tla; aus den Händen: spustiti iz rok

5. dati/pustiti: [laß] lass mich dein Freund sein daj, da bova prijatelja, [laß] lass mich das machen daj, da jaz naredim, pusti meni; [laß] lass mich lesen daj, da jaz preberem; als Bitte: Lassen Sie mich erklären Naj vam razložim; als Aufforderung: [laß] lass uns gehen pojdimo/pojdiva, [laß] lass uns singen zapojmo itd.

6. es [läßt] lässt sich... (finden, sagen, erklären) mogoče je (najti, reči, razložiti), da se (najti, reči, razložiti); es [läßt] lässt sich vermuten da se sklepati, nach X: po Xu je mogoče domnevati

7. (aufhören) pustiti/nehati: [laß] lass das pusti to/nehaj s tem; das Trinken lassen opustiti pitje, pustiti pijačo; von etwas lassen opustiti kaj geschehen lassen dopustiti; sich anmerken lassen pokazati; von sich hören lassen javiti se; sich sehen lassen pokazati se; sich hören lassen biti prijeten za uho; sich trinken lassen biti piten; sich etwas merken lassen pokazati

Lastwagenzug, der, tovornjak s prikolico