Franja

sagīnō -āre -āvī -ātum (sagīna)

1. živali (s)pitati, opitati, izpitati, (o)debeliti, (z)rediti, (o)tolstiti: COL., PLIN. idr., boves VARR., porcum PR., murenas sanguine humano SEN. PH.; metaf. (o ljudeh): saginat plebes populares suos, ut iugulentur L., quae (sc. terra) copiā rerum omnium (sc. illos Gallos) saginaret L.; v pt. pf.: Christianus ursis saginatus TERT., saginatior hostia HIER.

2. occ. (na)krmiti, (na)hraniti, prehraniti (prehranjevati, prehranjati), rediti, preživljati, vzdrževati, živíti, nasititi (nasičati, nasičevati): AUG. idr., catulos ferarum molliore praedā Q., velut saginatus nuptialibus cenis L., cum exquisitis cotidie Antonius saginaretur epulis PLIN.; metaf.: sanguine rei publicae saginari CI. mastiti se, domitor Asiae ... saginatus ad ea, quae consequebantur CU., septuagiens sestertio saginatus T. obogatevši za ..., languent per inertiam saginata SEN. PH., terra velut saginata largioribus pabulis COL.

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.

saldatrice f varilnik:
saldatrice ad arco varilnik za obločno varjenje
saldatrice a resistenza varilnik za uporovno varjenje

saldatura f

1. varjenje; spajkanje, lotanje:
saldatura autogena, ossidrica plamensko varjenje
saldatura elettrica ad arco obločno varjenje
saldatura elettrica a resistenza uporovno varjenje
saldatura a stagno lotanje (z mehkim lotom); ekst. dodatni varilni material; zvar

2. pren. povezava, povezanost; uskladitev, skladnost

salīllum -ī, n (demin. salīnum) majhna solníca, solníčica: hanc ad munditiem adde mundiorem quod culus tibi purior salillo est CAT.

salīva -ae, f

1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).

2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.

3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu).

saltātor -ōris, m (saltāre) plesalec, pantomimik (pantomimec) (nav. z zaničlj. stranskim pomenom, ker so Rimljani plesanje v zabavo šteli za nedostojno): CI., Q., PLIN., SUET., saltatorem appellat L. Murenam Cato. Maledictum est ... CI., si Actaeon occupasset et ipse prius suos canes comedisset, non nugas saltatoribus in theatro fieret VARR., ante cuius triclinium modo saltatricem vel saltatorem te vidisse meministi? MACR., ad praefecturam praetorii saltatorem, qui histrionicam Romae fecerat, [ad]scivit LAMP.

saltitō -āre (intens. k saltāre) plesati, poplesavati: ARN., ventilant, commutant, convertunt, eadem lacinia saltitant FR., Appius Claudius, vir triumphalis, qui Salius ad usque senectutem fuit, pro gloria obtinuerit, quod inter collegas optime saltitabat? MACR., ut etiam ballistia pueri et saltatiunculas [in] Aurelianum tales componerent, quibus diebus festis militariter saltitarent VOP.

saltuātim, adv. (I. saltus) skokoma, skakaje (skakajoč), poskakovaje (poskakujoč), preskakovaje (preskakujoč): singulis cruribus saltuatim currentes GELL., singulis litteris incidens saltuatim heroos efficit versus interrogationibus consonos ad numeros et modos plene conclusos AMM.; metaf. o govoru in opisovanju: SIS. AP. GELL., nos una aestate in Asia et Graecia gesta litteris idcirco continentia mandavimus, ne vellicatim aut saltuatim scribendo lectorum animos impediremus SIS. FR., dum ex loco subinde saltuatim redire festinamus in locum AMM., dum novum scribendi morem gradatim appeto et veterem saltuatim dedisco SID.

saltus¹ -ūs, m (salīre²)

1. skakanje, skok, skakljanje, skakljaj, poskakovanje, poskok, premet, salto: S. AP. VEG., LUCR., PLIN., SEN. PH., AMBR., nec excursione nec saltu ... uteretur CI., certant saltu contingere terram praecipites STAT., crura longis saltibus apta O., saltu imitatus agresti O., saltum (saltūs) dare O. skočiti (skakati), tum demum praeceps saltu sese omnibus armis in fluvium dedit V. je strmoglavo skočil, je strmoglavil, corpora saltu subiciunt in equos V. se vzpnejo na konje, corpora saltu ad terram mittere V. poskakati na tla, saltu superare viam V. preskočiti, equus saltu super ardua venit Pergama V. je v skoku prišel, je skočil; metaf.: ab egestate infimā ad saltum sublati divitiarum ingentium AMM.

salūbris -e in (neklas.) salūber -bris -bre, adv. salūbriter (salūs)

1. zdrav = zdravju koristen, zdravilen, dobrodejen, blagodejen, dobrodejno (blagodejno) učinkujoč (vplivajoč) (naspr. pēstilēns): PL., VITR., PR., TIB., LUCAN., COL., PLIN., PLIN. IUN., GELL. idr., locus VARR., natura loci CI., salubrisne an pestilens annus CI., somni salubres, salubres ambrosiae suci V., Phoebe saluber, verba salubria O., aquae, aestates H., gravi malvae salubres corpori H., lotium ad omnes res salubre est CA., ager salubrior CA., regiones saluberrimae C., salubrius refrigerari CI.

2. metaf. koristen, hasnovit, učinkovit, blagonosen, blag, prikladen, primeren, ugoden, zdrav: Q., PLIN., GELL. idr., mendacium L., iustitia H., consilia CI. EP., res salubrior L., sententia rei publicae saluberrima CI., saluber magis quam ambitiosus princeps SUET. mereč pri svoji dobrodelnosti bolj na korist drugih kot na pridobivanje njihove naklonjenosti, trahitur bellum salubriter L. v prid, praediolum hoc tam salubriter emere PLIN. IUN. tako poceni; tako tudi saluberrime refici PLIN. IUN.

3. meton. zdrav = čvrst, krepek (krepak), močen (močan): MART. idr., genus hominum salubri corpore S., corpora hominum salubria et ferentia laborum T., ut salubri sint corpore pecora COL., defuncta morbis corpora salubriora esse incipere (= incipiebant) L.; metaf. zdrav = dober, pravšen, pravšnji, pravi, primeren: quidquid est salsum aut salubre in oratione CI.

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

3. occ.
a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sambūcus¹ -ī, m (sambūca) sambukaš, sambukar, sambukist, igralec (brenkalec, brenkač) na sambúko: psaltas, chordacistas, sambucos, hydraulas per totum orbem ad commodum humanae utilitatis inveni M.

sāmentum -ī, n (iz *sācsmentum k sacer, sancīre; beseda naj bi se uporabljala v narečju Hernikov; prim. sagmen) z volno oz. koščkom kožuha ovita maslinova šiba, ki so jo nosili flamini (flamines) na glavi; po drugih = sagmen sveta trava, šopek svete trave: praeterea multi libri lintei, quod ad sacra attinet deinde in porta, cum eximus, ibi scriptum erat bifariam sic: „Flamen sume samentum“ FR.

samozavest samostalnik
(prepričanost vase) ▸ önbizalom, öntudatDelovni uspeh vam bo okrepil samozavest in povečal občutek vrednosti. ▸ A munkában elért sikerek növelik az önbizalmát és a saját értékességébe vetett hitét.Dober trener nam bo vlil samozavest ter prepričanje, da lahko pozneje tudi sami dosežemo zastavljene cilje. ▸ Egy jó edző önbizalmat és hitet ad nekünk, hogy a későbbiekben elérhessük a céljainkat.Ne znam navezati stikov in sem brez samozavesti. ▸ Nem tudok kapcsolatot teremteni és nincs önbizalmam.

sānābilis -e (sānāre)

1. ozdravljiv: CELS. idr., plaga mihi sanabilis, illi mortifera CI., vulnus O., res nullis medicamentis sanabilis AMBR.; v duševnem oziru: iracundi sanabiles CI., qui ad philosophorum scholas aut sanior redeat aut sanabilior SEN. PH.

2. zdravilen, koristen: erit sanabilius ergo, ut ... CAEL., ista paenitentia cruciabilis, non sanabilis AUG.

sānātiō -ōnis, f (sānāre) zdravljenje, ozdrávljenje, ozdravljanje, ozdravitev, celitev, celjenje: corporum CI., plena TH. PRISC., ulceri imponito usque ad sanationem TH. PRISC.; metaf.: animi, malorum CI., haec est certa et propria sanatio CI., nostrae naturae AUG.; abs.: TERT.