Franja

liják (-a) m

1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

2. lavandino;
kuhinjski lijak acquaio
lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
meteor. lijak tornada tromba del tornado
teh. polnilni lijak tramoggia

likati glagol
1. (o oblačilih) ▸ vasalŽe v gimnaziji sem si sam likal hlače in srajce. ▸ Már gimnazista koromban magam vasaltam a nadrágjaimat és az ingeimet.
2. (o laseh) ▸ vasal, egyenesít
Zelo rada imam čiste in urejene lase. Po naravi imam bolj skodrane, tako da jih likam. ▸ Szeretem, ha rendezett a frizurám. Kicsit göndör a hajam, ezért egyenesre vasalom.
Tri četrt ure sem si likala lase, da so bili res popolnoma ravni. ▸ Háromnegyed órán át vasaltam a hajamat, hogy tökéletesen egyenes legyen.

3. (izboljšati) ▸ palléroz, csiszol
Pri dirigentu Boletu so se likali danes znani dirigenti. ▸ Bole karnagy keze alatt számos ma ismert karmester pallérozódott.
Prizadevno je likala njegovo pomanjkljivo angleščino, ga oskrbela z državljanstvom in mu mimogrede omogočala zanimiva "turistična" potovanja. ▸ Szorgalmasan csiszolta hiányos angol nyelvtudását, amely állampolgárságot biztosított neki és mellesleg érdekes „turisztikai” utazásokat tett lehetővé számára.

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

limeum -ī, n bot. strupénka (Ranunculus thora Linn.); z njenim strupenim sokom so Galci premazovali svoje lovske puščice: Plin.

Limōnē -ēs Lejmóna, hči atenskega kralja Hipomena; po očetovi obsodbi so jo živo požrli konji: solaque Limone poenam ne senserit illam, et tua dente fero viscera carpat equus O. (Ibis 459).

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

linorez samostalnik
1. neštevno, umetnost (grafična tehnika) ▸ linómetszet, linóleummetszetNa ogled so dela avtorjev z dveh različnih kontinentov, ki so ustvarjali v enaki tehniki, v linorezu. ▸ A kiállítás két kontinensről származó művészek munkáit mutatja be, akik ugyanazzal a technikával dolgoznak, linómetszeteket készítenek.

2. umetnost (slika) ▸ linómetszet, linóleummetszetNa svoji prvi razstavi se je predstavil z linorezi in monotipijami. ▸ Első kiállításán linómetszeteket és monotípiákat mutatott be.

linteus 3 (līnum?) lanen, platnen: vestis Ci. odeja, loricae (naspr. l. sertae atque aënae) N., tunica L., libri L. stara, na platno pisana kronika rim. naroda, ki so jo hranili v svetišču Junone Monete. — Od tod subst. linteum -ī, n

1. platnena tkanina, platno: polliceri lintea in vela L.

2. platnen prt, platnena odeja, rjuha, plahta, (platnena) capa: linteum cape atque exterge tibi manus Pl., merces … linteis et vitro delatae Ci., locus linteis contectus est L., capita linteis vinciunt Cu., sucus linteo colatur Plin., super abiectum (razgrnjeno) linteum recubans Plin., l. vetus Sen. ph. stara capa, lintea inscripta Iuv.

3. platneno jadro: Cat., lintea dare ventis O. jadra nastaviti vetro(vo)m = razpeti jadra, dextrā lintea dare O. jadra na desni razpeti, lintea retro dare V. jadra obrniti = nazaj jadrati, conversa domum dare lintea H. obrniti jadra in jih razpeti v smeri proti domu.

4. platnen zastor, platnena zavesa: recensque sella linteisque lorisque Mart.

5. sramni pas, okrilnik, opasnik, predpasnik: succincti linteo Suet., nudus, linteo cinctus G.

6. metaf. bombaževina, bombaževo sukno: ex quibus (sc. lanuginis pilis) vestes pretioso linteo faciunt Plin., Iuba circa fruticem lanugines esse tradit linteaque ea Indicis praestantiora Plin.

līnum -ī, n (prim. gr. λίνον = sl. lan = hr. lȁn = got. lein, stvnem. līn = nem. Lein, lat. linteus in linteum (?))

I. lan: Mel., Plin., Ap., Icti., tenuissimum l. Ci., urit enim lini campum seges, urit avenae V., l. humidulum O. sočno laneno steblo, terra lini ferax Cu. —

II. meton. lanina = iz lanu narejene stvari

1. nit, vrv(i)ca, motvoz, s katero so prevezovali pisma in listine: effer cito stilum, ceram et tabellas, linum Pl., nos linum incīdimus, legimus Ci., ad imum acu traiectā duo lina ducente Cels., ter lino per foramina traiecto Suet.; uno lino decies sestertium inseritur Tert. na eno nit nanizajo bisere, vredne 1.000.000 sestercijev.

2. ódičnica, ribiška vrvica: moderabar arundine linum O.

3. ladijska vrv: parant torto subducere carbasa lino O.

4. jadrovina, jadro: Sen. tr. (Medea 321).

5. ribiška mreža, vlačilna mreža, vlačníca, drága, vlak: O., pelagoque alius trahit humida lina V., cymbae linique magister Iuv. ribič, texantur et lina capiendis piscibus Hier.; tudi lovska mreža: nodosaque tollite lina O., (sc. fera) transibat positarum lina plagarum O. mreževíno, mréževje.

6. prt, lanena (platnena) obleka, platno: vina lino vitiata H. skozi prt precejena, flumineam lino celantibus ulvam O., lino vestiri aut lanis Mel.

7. lanen (platnen) oklep: lino munire latus Sil.

8. stenj: ardens Tert., fumigans Tert., Vulg.

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

lȉpov -a -o lipov: lipov čaj, cvijet, med; lipov svetac lipov bog, nerodnež; lipov krst tako so muslimani zasmehljivo imenovali kristjane, češ da so mehki kot lipovina

lippus 3 (iz *lipos, indoev. kor. *lei̯p- mazati z mastjo; prim. skr. limpáti, lipyátē (pass.), lepáyati namaže (z mastjo), gr. τὸ λίπος mast, maščoba, λιπαρός masten, ἀ-λείφω mazilim, ἀ-λοιφή mazilo, sl. lepiti, hr. lijépiti = illinere, lit. lìpti prilepiti se, got. bi-leiban (kot prilepljen) osta(ja)ti = stvnem. bi-līban = nem. bleiben)

1.
a) (o očeh) krmežljav, krmežljiv: oculus Pl., esse lippis oculis Vitr., Vulg., lacuna Mart. (o očesu enookega).
b) (o osebah) krmežljav, krmežljiv, vnetih oči, kot subst. m. krmežljav(ec): mulier Pl., oculis ego nigra meis collyria lippus illinere (inf. historicus) H., non tamen … contemnas lippus inungi H., opinor omnibus et lippis notum et tonsoribus esse H. = da je vsemu svetu znano (očesni bolniki so zahajali v lekarne (medicinae), kjer so jim mazali oči, brivci pa so bili enako blebetavi kakor danes), fuligine lippus Iuv. slaboviden, napol slep, Messalae lippa propago Pers. krmežljav zaradi razuzdanega življenja = izpit, zapit, oslabel; pren. duševno slep, sprevržen, čudaški: patres Pers., vappa et lippus Pers.

2. metaf. sok izločajoč (zaradi prezrelosti), sok izcejajoč, sočen, sočnat: ficus Mart.

liqueō -ēre, liquī ali licuī (—)

1. tekoč, čist biti, teči: concrescendi, liquendi Ci.; sicer večinoma le pt. pr. liquēns -entis tekoč, čist, bister: lac est omnium rerum … liquentium maxime alibile Varr., fluvius, mella, vina V., campi liquentes V. bistro valovje, morje; subst.: omne liquens Vulg. vse, kar teče; occ. jasen, svetel biti: polus liquet Prud.

2. metaf. jasen biti: hoc non liquet nec satis cogitatum est Pl., efficiam, ut liqueant omnia Pl., Protagoras, qui sese negat omnino de dis habere, quod liqueat Ci., cui neutrum licuerit, nec esse deos nec non esse Ci., fides liquens Gell. gotova, trdna, zanesljiva (naspr. ambigua); pogosto impers. liquet jasno, razumljivo, očitno, dognano je: liquet mihi Ter. ne dvomim, dognal sem, dixit sibi liquere Ci.; z ACI: Ter., Val. Max., Sen. ph., te liquet esse meum O., si liquerit eum vivere Dig.; z odvisnim vprašalnim stavkom: non liquere, quae essent Sen. ph., irascor, nec liquet mihi an debeam, sed irascor Plin. iun.; z de: de hac re mihi satis hau liquet Pl.; poseb. kot jur. t.t. mihi (tj. iudici) liquet zadeva je jasna, primer je jasen (meni, sodniku): in eum quid dicam nisi … , cum causam non audisset … , dixisse sibi liquere Ci., quid (orator) maxime liquere iudici velit Q.; če pa se primer sodnikom ni zdel dovolj jasen in primeren za razsodbo, so dejali oz. zapisali na glasovnico: non liquet (okrajšano N. L.) zadeva ni jasna, primer ni jasen: deinde homines sapientes et ex vetere illa disciplina iudiciorum, qui neque absolvere hominem nocentissimum possent neque eum … re illa incognita primo condemnare vellent, non liquere dixerunt Ci., iuravi mihi non liquere Gell.

liquider [likide] verbe transitif, commerce likvidirati; poravnati, plačati (dolg), izravnati, obračunati; opustiti svojo trgovino; razprodati (blago); figuré (do)končati, odpraviti, razpustiti, opustiti, znebiti se, likvidirati

se liquider poravnati se, plačati svoje dolgove
liquider une affaire urediti zadevo
c'est liquidé to je končano, urejeno
liquider ses dettes plačati svoje dolgove
liquider des actions prodati delnice
liquider son stock (commerce) (s popustom) razprodati svojo zalogo
(familier) ils ont liquidé un complice likvidirali (ubili) so sokrivca

lísa¹ (-e) f

1. macchia; pezza, chiazza; pog. bollo; giallume:
na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise dall'emozione il volto le si coprì di chiazze rosse
od lakote, izčrpanosti se mu delajo črne lise pred očmi si sente mancare dalla fame, dall'esaurimento
cenzurna lisa (v časniku) testo censurato

2. (madež) macchia, stria, tacca:
um. barvna lisa chiazza di colore
vet. konjska lisa stella
mrliška lisa macchia cadaverica

3. anat. macula

Litāna (-ae) silva -ae: L., Front. ali samo Litāna -ae, f: Ci. Litánski gozd, Litána, gozdnata pokrajina v Tostranski (Cisalpinski) Galiji ob Emilijevi cesti, kjer so Galci l. 216 popolnoma porazili konz. Lucija Postumija.

líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

4. (množično se premikati) riversarsi:
po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

5. impers. piovere:
lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

6. (ulivati) fondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

litūra -ae, f (linere)

1. (na)mazanje, namaz, premaz: solem etiam et pluviam arcet eiusmodi litura Col.

2. occ.
a) izbris, popravek napisanega na voščeni tabli (če pisec vosek na njej razmaže s širokim koncem pisala; prim. linō 2. b)), poprava: quod mendum ista litura correxit? Ci., flagitiosa litura tabularum Ci., unius nominis litura Ci., metuit lituram H., carmen reprendite, quod non multa … litura coërcuit H.; metaf. sploh poprava, popravek, sprememba česa: nec ulla in decretis eius litura sit Sen. ph.
b) meton. izbrisano, popravljeno mesto ali beseda: nullam lituram in nomine A. Licinii videtis Ci., videtis extremam partem nominis … tamquam in luto demersam esse in litura? Ci.; od tod pesn. metaf. α) od solza (ki so izbrisale ali zamazale napisane črke in jih s tem naredile nečitljive) nastali madež: littera suffusas quod habet maculosa lituras, laesit opus lacrimis ipse poëta suum O. sprane madeže, zmočena mesta, haec erit e lacrimis facta litura meis Pr. β) sploh madež: corpus nulla litura notet Mart. guba.

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.