Franja

fliegen (flog, ist geflogen) leteti, prileteti, odleteti; Fahne: plapolati; Puls, Hände usw.: trepetati; leteti iz službe; durch ein Examen fliegen odleteti, pasti, pogrniti; auf etwas fliegen biti nor na (kaj) transitiv (..., hat geflogen) pilotirati

fling^*1 [fliŋ]

1. neprehodni glagol
vreči, zagnati se; švigniti; lotiti se; ritniti (konj); skočiti, odbrzeti; hiteti

2. prehodni glagol
vreči, zalučati (round)
oviti; na tla vreči
figurativno uničiti, pogubiti

to fling dirt opravljati
to fling the door open naglo odpreti vrata
to fling the door to s.o. zaloputniti komu vrata pred nosom
to fling o.s. at s.o.'s head siliti v koga
to fling s.th. into s.o.'s teeth očitati komu kaj
to fling caution to the winds biti brezskrben, lahkomiseln
to fling o.s. into s.o's arms vreči se komu v naročje

floccus -ī, m (menda = *bhlod-ko-s, sor. z gr. φλάδειν, φλάζειν raztrgati)

1. kosem, kosmič, vlakno (volne): diligentiores … oves tondere solent, ne qui flocci intereant Varr., floccos legere in veste Cels. (o vročičnih bolnikih), pilulae intus habentes floccos molles Plin.

2. metaf. (preg.) mala reč, malenkost: floccum non interduim Pl. za to bi niti beliča ne dal; sicer le v gen. pretii: aliquid (aliquem) non flocci facere Pl., Ci. ep. kaj (koga) niti malo ceniti, nič ceniti, prezirati, vnemar puščati, za kaj (koga) ne brigati se, ne zmeniti se = non flocci existumare Pl. ali pendere Ter.; brez nikalnice: flocci (= malo) facere Pl., Ter. ali aestimare Pl. ap. Fest.

flog [flɔ́g]
(na)klestiti, šibati, bičati

to flog a dead horse premlevati stare stvari, mlatiti prazno slamo, brez smotra zapravljati čas in denar
to flog a willing horse preobremeniti koga z delom
to flog s.th. out of s.o. izbiti komu kaj; sleng premagati ga
sleng to flog Army property prodati last armade

fluchen kleti, preklinjati; pridušati se; fluchen auf/über preklinjati (kaj, koga)

fluō -ere, flūxī, flūxum (gl. tudi flō; prim. gr. φλύω prekipevam, vzkipevam, gr. φλυαρέω blebetam, lat. flēmina, flūctus, flūxus, flūmen [iz *flug(s)men], fluidus, fluitāre, fluvius, fluvia, flustra, stlat. con-flūgēs ali po drugih con-flugae)

I.

1. teči, pretakati se; najprej o vodi in drugih tekočinah: inter fines Helvetiorum et Allobrogum … Rhodanus fluit C., ut oculis, in utram partem fluat (Arar), iudicari non possit C., Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., tantos terrae motus … factos esse, ut … flumina in contrarias partes fluxerint Ci., magnus fluens Nilus V. mogočno tekoči, madidis gravis fluere unda capillis (videtur) O., non intermissis ut fluat imber aquis O., mella fluant illi V., sudor fluit undique rivis V., fluit de corpore sudor O., fluxit discusso cortice sanguis O., fluxit in terram Remi cruor H., sanguis terras fluxurus in omnes Lucan., fluit lac vimine querno O., fluunt lacrimae per ora O., lacrimae fluunt, fluentes lacrimae Hier.; potem o raztopljenih kovinah in drugih rečeh: fluit aes rivis V., fluit aurum ignibus O., per oculos cerebrum molle fluit O.; pren. o govoru: ex eius ore melle dulcius fluebat oratio Ci., ne fluat oratio Ci. da ne teče enolično, cum flueret lutulentus (Lucilius) H. ko mu je beseda tekla v blatnem (umazanem) toku njegovih verzov, carmen … fluit O. teče gladko, in Herodoto omnia leniter fluunt Q. †grammatice† pleno iam satis alveo fluit Q.; occ.
a) kot medic. t. t. drisko imeti, ulivati se: fluit alvus, corpus Cels. fluentes morbi Cels. bolezni, ki jih spremlja driska (naspr. astricti, compressi).
b) z abl. = moker biti od česa, biti oblit s čim, pluti s čim, iz (s) koga (česa), po kom (čem) teči ali se cediti: membra fluentia tabo V., ille cruore fluens O. poln krvi, okrvavljen, oblit s krvjo = s krvjo plujoč, sudore fluentia bracchia O. vse mokre od potu, oblite s potom, rubenti fluxit mulctra mero Sil.; z in c. abl.: in madida veste fluens V. ves zmočen v mokri obleki; pesn. = bogat biti, imeti veliko česa, obilovati s čim: multo Baccho (= vino) fl. V., terra auro fluxit V.; abs.: fluentes buccae Ci. (Orat. in Pison. 11, 25) lica, po katerih se cedi mazilo (toda: buccis fluentibus [Gallus] Ci., gl. spodaj pod fluēns).

2. metaf. (o množici ljudstva) dreti, vreti, valiti se: omnisque relictis turba fluit castris V., fluunt ad regia tecta V., effuse fluentem in se aciem excepēre Cu.; occ.
a) (o zraku, vetru, ognju) hlipeti, veti, valiti se: aliunde fluens … aër Lucr., nec ratione fluunt (venti) Lucr., de litore Coo aura fluens Lucan., fluit undique victor Mulciber Sil.
b) (o obleki, laseh idr.) (valovito) se spuščati, usipati se ali padati: fluens vestis O., Pr., nodo collecta sinus fluentes V., fluentem fronde premit crinem V., comae per levia colla fluentes Pr., fluant per mea corpora rosae Pr.; ramos compesce fluentes V. viseče, divje.
c) na tla pasti, zgruditi se, sesesti: ad terram fluit cervix V., ad terram non sponte fluens V., viscera lapsa fluunt O. se usipljejo.
č) izlivati se, vreti iz česa: multaque ab ea (lunā) manant et fluunt Ci.
d) (raz)širiti se: Pythagorae disciplina cum longe lateque flueret Ci., multum autem fluxisse de scriptis nostris sermonem Ci. mnoge in kaj različne izjave da so se razglasile.
e) (neovirano) teči, v teku biti, potekati, goditi se, vršiti se: cuncta fluunt (prim.: gr. πάντα ῥεῖ) O., quibus (causis) ab aeterno tempore fluentibus in aeternum Ci., in rebus prosperis et ad voluntatem fluentibus Ci. v sreči in če gre vse po volji (po godu), rebus ad voluntatem fluentibus S. fr., nec praesentia prospere fluebant T. ni prav potekalo; quod (Caecubum) fluentem nauseam coërceat H. gnusa tok (= bljuvanje).

3. pren. potekati, nastati, izhajati, izvirati: haec omnia ex eodem fonte fluxerunt Ci., ab isto capite fluere necesse est omnem rationem bonorum et malorum Ci., disciplinis Graecis, unde et nostrae fluxerunt Q., omnia ex natura rerum … fluere Q.; occ. hoteti, meriti kam: videamus, illius rationes quorsum fluant Ci., res fluit ad interregnum Ci.

II.

1. pasti iz česa: fluent arma de manibus Ci.

2.
a) odpasti, izpasti: sponte fluant (poma) matura suā O., fluunt capilli Cels.
b) pren. teči, preteči, uteči, ubežati, (iz)giniti, miniti: tarda fluunt tempora H., fluit tempus Sen. ph., cetera nasci, occidere, fluere, labi Ci., fluit voluptas corporis et avolat Ci., fluere omnia cernimus Lucr.

3. na valovih plavati, pluti: nec mersa est pelago, nec fluit ulla ratis Mart.

4.
a) tako rekoč (raz)topiti se, oslabeti, omagati, opešati: dissolvuntur enim tum demum membra fluuntque Lucr., fluunt sudore et lassitudine membra L. se spotijo in omagajo, fluentibus membris Cu., surae fluxere Lucan., Romani, cum … fluere iam lassitudine vires sentirent L., fl. mollitie Ci. ali mollitiis Vell. topiti se v mehkužnosti, onemoči od mehkužnosti, fl. luxu L., Cu. topiti se (živeti) v razkošju, tako tudi: fl. voluptatibus Sen. ph.; ne in luxuriam flueretis Aug.
b) pren. ničev, prazen biti; labor ille, carens rectore, fluit Q.

5. trans. izli(va)ti, razli(va)ti, obilno da(ja)ti: quando petra aquas fluxit Ambr., Oenotria palmite largo vina fluens Cl., cuius (storacis) virgulae … lacrimam fluunt Isid.; kot medic. t. t.: fl. sanguinem Cael., sanguinem ex capite, ex iecore, ex supernis faucium Cael.; pren.: legi litteras tuas fluentes lac et mel Aug. — Od tod

I. adj. pt. pr. fluēns -entis

1. (o govoru)
a) enakomerno tekoč, miren: tracta quaedam et fluens … oratio Ci., fl. contextus Q., elegi fluentes Plin. iun. fluentes carminum deliciae Gell.,
b) enolično tekoč, enoličen, brez odstavkov: ut ne aut dissoluta aut fluens sit oratio Ci., inculta et fluens est oratio Ci.; occ. (o govorniku): in … descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q. smo obširni in enolični.

2. mlahav, mlahavo viseč, povešen, klapast: buccis fluentibus (Gallus) Ci. (De orat. 2, 66, 266) s povešenimi (lici), fluentibus membris Cu., Aug.; o osebah: (pueri) soluti ac fluentes Q., incessu ipso … fluentes Sen. ph. — Adv. fluenter valovito (se gibajoč), v valovitem gibanju: res quaeque fluenter fertur Lucr., capillo fl. undante Ap. z valovito se spuščajočimi lasmi. —

II. adj. pt. pf. flūxus 3, adv. ē

I. tekoč: quod (vas) fluxum … videbat Lucr., fluxi suci Plin., elementa arida atque fluxa Ap. —

II. metaf.

1. valovito se spuščajoč, spuščen, ohlapen, prost = razpleten (o laseh): amictūs Lucan., habena L., carbasa Lucr. vihrajoča, plahutajoča, arma T. ki jim skoraj pade iz roke, crine fluxo T., cingi fluxiore cinctu Suet. ohlapneje se prepasati; (o osebah) z gen.: vestium Arsacidae Ap. z valovito se spuščajočimi oblačili.

2. mlahav, medel, slaboten: iuvenum corpora Col., Germanorum fluxa corpora T., spadone eviratior fluxo Mart., animi aetate fluxi S., noctu dieque fluxi T. zanikrni, animi fluxioris esse Suet. nekoliko lahkomiselnih načel, nekoliko širokovesten; z gen.: fluxa morum gens Sil. zanikrnega značaja, neznačajen rod, fluxius agens Amm. nemarneje, zanikrneje.

3. nestanoviten, minljiv, omahljiv, negotov, nezanesljiv: divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., fl. fides Pl., S., L., T. nezanesljiva zvestoba, nezanesljivost, verolomnost, res humanae fluxae et mobiles L., nihil … tam instabile ac fluxum est quam fama potentiae T.

4. propadajoč, razpadajoč, razmajan, nevzdržen: murorum aevo fluxa T. razpadajoča mesta; pren.: res fluxae Ci. ep. nevzdržne, Galbae fluxa auctoritas T. spodkopana, fluxa senio mens T. oslabel od starosti, studia inania et fluxa T. le začasnega uspeha, omnia fluxa infirmaque Ap. razpadljivo.

Opomba: Fut. I. fluebunt: It.; pt. fut. act.. fluiturus: Boet.; star. pt. pf.. fluctus in pt. fut. act. flucturus: Prisc. (neizpričano).

fluten intransitiv liti, vliti se; preplaviti (über kaj); transitiv zalivati, napolniti z vodo, naplaviti; U-Boot: napolniti rezervoarje z vodo

foederō -āre -āvī -ātum (foedus -eris)

1. kaj z zavezo ustanoviti, utrditi: concordiam, pacem Amm., amicitias Hier.

2. z zavezo koga zavezati: iurgantes inter se Paul. Nol.; z dat. (s kom): foederari Cynicis Iul. ap. Aug.; pogosto pt. pf. foederātus 3 zavezan, zvezen, kot subst. m. pl. zavezniki: civitas Ci., N., populus Ci., Tauromenitanis foederatis navem imperasti Ci., qui foederatos civitate donarunt Ci., in oppido foederatorum Ci., f. gentes, urbes, f. oppida Suet. Ptolemaeus rex foederatus nobis et socius Amm.; enalaga: Mamertinorum solum foederatum Ci.

foi [fwa] féminin vera; zaupanje; dana beseda, zvestoba; overjenje; spričevalo; verodostojnost

de, en bonne foi v dobri veri, po najboljši vesti in vednosti
en foi de quoi (juridique) v dokaz česar
sous la foi du serment pod prisego
ma foi! pri moji veri!
ma foi, oui seveda, vsekakor
bonne foi iskrenost, poštenost
mauvaise foi neiskrenost, nepoštenost
digne de foi verodostojen
profession féminin de foi veroizpoved
foi conjugale zakonska zvestoba
foi des contrats zvestoba do, izpolnjevanje dogovorov, pogodb
foi des traités obveznost pogodb
article masculin de foi dogma, ki jo katoličan mora verjeti
ajouter foi à quelque chose verjeti čemu
avoir la foi imeti vero, biti veren
avoir la foi en quelqu'un, quelque chose (en avenir) zaupati v koga, kaj (v prihodnost), verjeti komu, čemu
donner foi vzbujati zaupanje
donner sa foi dati svojo besedo
faire foi imeti dokazilno moč, biti merodajen
faire foi de quelque chose dokaz(ov)ati, overiti, potrditi kaj
garder sa foi držati svojo besedo
être de mauvaise foi biti neiskren, imeti slabe namene
il est de mauvaise foi njemu ne moremo verjeti
n'avoir ni foi ni loi ne imeti ne vere ne morale
manquer de foi ne držati besede

foist [fɔist] prehodni glagol (in, into)
podriniti, podtakniti

to foist o.s. vsiliti, vsiljevati se
to foist s.th. on s.o. vsiliti komu kaj, opehariti koga

folie [fɔli] féminin norost; blaznost, duševna bolezen; neumnost, bedarija, manija; nesmisel, burka, razposajenost; silna strast; brezumno razmetavanje denarja

folie furieuse besnost
folie des grandeurs samoveličje, megalomanija
folie de la persécution preganjavica
il a la folie des vieux livres nor je na stare knjige
aimer à la folie blazno, brezumno, strastno ljubiti
faire des folies počenjati neumnosti, bedarije, razmetavati z denarjem
faire des folies pour quelqu'un, quelque chose delati si ogromne izdatke za koga, za kaj

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

fondamento m (m pl. -ti, f pl. -ta)

1. (pl. -ta) temelj:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe

2. (pl. -ti) pren. temelj, osnova:
i fondamenti della civiltà temelji civilizacije
parlare con fondamento govoriti utemeljeno
un'accusa senza fondamento, priva di fondamento neosnovana, neutemeljena obtožba
fare fondamento su qcn., qcs. zanesti se na koga, na kaj

fondement [fɔ̃ndmɑ̃] masculin temelj, podlaga; utemeljitev; familier zadnjica

sans fondement neutemeljen, brez podlage
jusque dans ses fondements prav do temeljev
creuser les fondements izkopati temelje
jeter, poser les fondements položiti temelje
faire fondement sur quelque chose zanesti se na kaj

fondo

A) agg. globok:
piatto fondo globoki krožnik

B) m

1. dno:
fondo del bicchiere dno kozarca
questione, problema di fondo pren. osnovni problem
in fondo alla via na koncu ulice
andare a fondo potopiti se
da cima a fondo popolnoma
conoscere a fondo temeljito poznati
andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
in fondo končno, navsezadnje
in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

2. usedlina; ostanek:
fondo del caffè kavna usedlina
fondo di cassa gotovina v blagajni
fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

3. ozadje, podlaga:
abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

4. posestvo

5. fond, sklad; subvencija:
fondo salari plačni fond
fondo di esercizio poslovni sklad
a fondo perduto nepovraten:
contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
fondi pubblici ekon. javna sredstva

6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
sci di fondo tek na smučeh

7. publ.
fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik

fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

se fondre raztopiti se, izginiti
fondre du plomb topiti svinec
fondre une cloche ulivati zvon
fondre la glace (figuré) prebiti led
fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
la glace fond led se taja
la grêle fond toča se usuje
fondre en larmes spustiti se v hud jok
l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj

fonds [fɔ̃] masculin fond, temeljna glavnica, kapital; denar; zaloga; zaklad

fonds d'amortissement amortizacijski fond
fonds de caisse blagajniška gotovina
fonds d'égalisation des changes devizni izravnalni fond
fonds d'Etat, fonds publics državni papirji
Fonds International Monétaire Mednarodni monetarni fond
fonds de prévision, de réserve rezervni fond
fonds de retraite pokojninski fond
fonds de roulement obratni kapital
fonds de secours podporni fond
fonds secrets tajni fond
fonds social akcijski kapital
bailleur masculin de fonds tihi družabnik
mise féminin de fonds vložitev kapitala, (v podjetje) vložena vsota denarja
avoir un fonds de santé robuste nikdar ne biti resneje bolan
il a un grand fonds d'honnêteté poštenost je njegova glavna lastnost
être en fonds biti pri denarju, imeti denar
les fonds sont bas (familier) z denarjem je trda
faire les fonds zbrati kapital (de quelque chose za kaj)
ils manquent de fonds pour nimajo dovolj kapitala, denarja za
prêter à fonds perdus posoditi denar osebi, ki ga ne bo vrnila, insolventnemu dolžniku
rentrer dans ses fonds dobiti nazaj svoj denar

foot¹ [fut] množina feet samostalnik
noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
pogovorno pehota (množina foots)
gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

at foot na dnu
by (ali on) foot peš
to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
figurativno to find one's feet izkazati se
from head to foot od nog do glave
ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
to fall on one's feet imeti srečo
to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
my foot! nesmisel!
to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
to set on foot ustanoviti
to trample under foot pohoditi, zatreti
sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
something is on foot nekaj se pripravlja
to show the cloven foot odkriti slabe namene
under foot na zemlji
to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

forbear^*1 [fɔ:bɛ́ə] prehodni glagol & neprehodni glagol (from)
opustiti; vzdržati se; ogniti, ogibati se
arhaično (with) potrpeti

she could not forbear laughing ni si mogla kaj, da se ne bi smejala