Franja

initial³ [iníšəl] prehodni glagol
zaznamovati z začetnimi črkami, parafirati; napraviti monogram

inkl. (= inklusive) vključno z

innersekretorisch Biologie, Medizin inkretoren, z notranjim izločanjem

inòkosnōst ž, inòkoština ž
1. življenje v individualnem gospodarstvu, ne v zadrugi
2. samotnost, življenje brez stika z ljudmi

inorpellare v. tr. (pres. inorpēllo) pren. lepotičiti, lepšati, krasiti; prikriti z zunanjo bleščavo:
inorpellare con parole amichevoli un'insinuazione maligna za prijaznimi besedami prikriti zloben namig

inorridire

A) v. tr. (pres. inorridisco) navdati z grozo

B) v. intr. zgroziti se; prestrašiti se

īn-scalpō -ere (-scalpsī) -scalptum (v)dolbsti, vseka(va)ti, vrez(ov)ati, (v)jedkati, z jedko vodo vreza(va)ti: Plin., Lact.

īn-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

I. z zunanjim obj.

1. popis(ov)ati, z napisom označiti (označevati), napis čemu napraviti: versā pulvis inscribitur hasta V., eas statuas poni inscribique iussisti Ci., sepulcrum inimico nomine inscriptum Ci., i. aras Suet., lapides Q., lapis inscriptus Tib., basis inscripta est Mart., cellae inscriptae nomina Mart.; pesn.: flores inscripti nomina regum V. popisane z imeni, sua quemque inscribit facies O. ga natanko označuje.

2. occ.
a) nasloviti (naslavljati), naslov (ime) dati, imenovati: inscribere librum „rhetoricum“ Ci., liber, qui „oeconomicus“ inscribitur (inscriptus est) Ci., libellos Ci., disputationem Q., orationem, togatam (sc. fabulam), imagunculam Suet., i. dominum alicui rei Sen. ph., Martem Sil., arcem publicarum aedium nomine Plin. iun., aedes venales Pl., na prodaj ponujati, aedes Ter. v najem ponujati; tako tudi: aliquem litteratorem i. Suet.
b) pismo nasloviti, naravnati na koga, nameniti komu: epistulam inscribere patri Ci., fasciculus, qui est M'. Curio inscriptus Ci.
c) (na)slikati, z barvami opisa(va)ti, opika(va)ti, tetovirati: inscriptāque … deus qui navigat alno Stat., i. corpora Plin.
č) znamenje vž(i)gati komu, (o)žigosati ga: Iuv., servi inscripti Plin., Mart.; subst. īnscrīpta -ōrum, n na(d)pisi, naslovi: Gell. —

II. z notranjim obj.

1. (na)pisati na kaj, (na)pisati kaj: si quae essent inscriptae litterae Ci., inscripsit sacrum semusto stipite nomen Lucan.; z določilom na vprašanje kje?: ut esset, quod in basi tropaeorum inscribi posset Ci., buculae in femore nomen Myronis inscriptum erat Ci., nomen in porta Ci., in libellis Ci., aliquid in alicuius sepulcro Ci., Lact.; tudi dat.: vestris monumentis suum nomen inscripsit Ci., sibi nomen philosophi Ci. nadeti si ime, nomen tumulo Q., vexillis Suet., alicui stigmata Sen. ph.; pren.: inscriptum sit in fronte eius Ci. naj bo napisano na njegovem čelu, orationem in animo Ci. vtisniti v srce; pesn.: inscripsere deos sceleri O. napisali so na svoj zločin imena bogov = so ga pripisali bogovom, mea dextera leto inscribenda tuo est O. njej gre (je treba) pripisovati tvojo smrt.

2. occ.
a) kot tožnik podpisati: Cod. I.
b) staro pisavo nerazpoznavno narediti, čez kaj pisanega pisati: i. in testamento Icti.

in-sculpō -ere -sculpsī -sculptum (in [praep.], sculpō — scalpō)

1. vrez(ov)ati, vdolbsti, vseka(va)ti; z abl. loci: foedus insculptum columnā aëneā L., summam patrimonii saxo i. H., elogium tumulo Suet., monumento militem Suet., publicis monumentis Plin. iun., nomina tesseris Iust., postibus cornua O.; z dat.: litteras tabellae Q.; s praep. in z abl.: sortes in robore insculptae Ci.

2. metaf. (v duha, v srce) globoko vtisniti: natura insculpsit in mentibus, ut … Ci., innatum est et in animo quasi insculptum esse deos Ci.

3. na(d)pisati, z napisom označiti: dentes eburneos gentis suae litteris Val. Max.

insider [ínsaidə] samostalnik
član (društva), kdor je poučen o čem
ameriško, pogovorno kdor ima prednost, kdor je soudeležen z 10 ali več procenti

insiēme

A) avv.

1. skupaj:
mettere insieme una somma zbrati vsoto
mettere insieme un patrimonio nakopičiti imetje
mettere insieme una lettera sestaviti pismo
mettere insieme una bella famiglia ustvariti si številno družino

2. skupaj, istočasno, hkrati:
voler troppe cose insieme želeti preveč naenkrat

3. vzajemno, med seboj

B) prep. insieme con, insieme a

1. s, z:
vive insieme ai nonni živi pri starih starših

2. hkrati

C) m

1. skupek, celota

2. mat. množica:
teoria degli insiemi teorija množic

3. obl. komplet

īnsīgnītus¹ 3 (īn, sīgnum) z zastavo opremljen: insignita (insigneita) milia militum octo Enn. po zastavah razdeljen.

inspirar vdiha(va)ti, vdihniti; navdušiti; inspirirati, navdati z

inspirar respeto navdati s spoštovanjem

inspirer [-re] verbe transitif vdihniti, vdihavati; figuré navdihniti, navdati z, dati pobudo, spodbuditi, povzročiti

inspirer des soupçons zbujati sum
inspirer de l'air vdihavati zrak
inspirer le respect, de la haine zbujati spoštovanje, sovraštvo
inspirer une bonne action spodbuditi k dobremu delu
la Muse inspire les poètes Muza navdihuje pesnike
inspirer confiance zbujati zaupanje
inspirer du dégoût zbujati stud, gabiti se
sa santé inspire de l'inquiétude à son médecin njegovo zdravje navdaja zdravnika z zaskrbljenostjo
s'inspirer de pustiti si vplivati od, dobi(va)ti pobudo od, inspiracijo od, vzeti si za vzgled (de quelqu'un, de quelque chose koga, kaj)
l'amour lui a inspiré ces vers ljubezen mu je navdihnila te stihe

instruktionsgemäß v skladu z navodili

instrumentation [instrumentéišən] samostalnik
glasba instrumentacija, uglasbitev
tehnično opremljanje z inštrumenti, uporaba inštrumentov

īnsula -ae, f (morda iz en [= in] salo = gr. ἡ ἐν ἁλὶ οὖσα [sc. γῆ]; prim. lat. salum)

1. otok, ostrov: O., V., H., Cat., Iust., Suet., Amm., insula est Melita satis lato a Sicilia mari deiuncta Ci., Sicilia est insula, quae undique exitus maritimos habet Ci., insula Britannia Ci., Cercina Africi maris insula T., insula inde paulatim facta, insula cultorum egens L., insula adhuc hominibus vacua S. fr.; occ. = gr. Νῆσος = Otok, mestni del Sirakuz, ki je bil na otoku Ortigija: Ci.

2. metaf. osamljeno poslopje ali več poslopij, ki so bila z vseh strani obdana s cestami, poseb. velika najemniška hiša, stoječa na samem. Take insulae so bile v Rimu za velikimi hišami (domus) bogatinov in so jih oddajali v najem manj premožnim ljudem, ki so se imenovali inquilini in pozneje insularii. Hiše je nadzoroval suženj (insularius), ki je pobiral tudi najemnino: T., Mart., Sen. ph., Suet., intellego P. Clodii insulam esse venalem Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.; occ. tudi svetišče, ker je stalo na samem: Eccl.

insulinize [ínsjulinaiz ameriško -sə-] prehodni glagol
medicina zdraviti z insulinom

Insulinschocktherapie, die, Medizin terapija z inzulinskimi šoki

insuperbire

A) v. tr. (pres. insuperbisco) navdati z ošabnostjo

B) ➞ insuperbire, insuperbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ insuperbisco) postati ošaben