Franja

obmeji|ti (-m) umgrenzen (tudi figurativno)

obmetavanj|e srednji spol (-a …) das Bewerfen
obmetavanje z blatom die Schlammschlacht (tudi figurativno)
obmetavanje z blazinami die Kissenschlacht

obračún cuenta f (ali nota f) de liquidación; liquidación f ; ajuste m ; fig ajuste m de cuentas

napraviti obračun ajustar; arreglar cuentas (z con) (tudi fig)

obračuna|ti (-m) obračunavati abrechnen (tudi figurativno); (upoštevati) verrechnen; (pobotati, poračunati) aufrechnen; (položiti račune) Rechnung legen über

obramb|a ženski spol (-e …)

1. die Verteidigung (tudi vojska, šport); (dežele/države Landesverteidigung, zračna Luftverteidigung)
teritorialna obramba das Territorialheer, die territoriale Verteidigung, Territorialverteidigung

2.
vojska, medicina obramba pred čim die Abwehr (des)
lastna obramba telesa medicina körpereigene Abwehr, körpereigene Abwehrkräfte

3. šport die Abwehr
obramba s pestjo die Faustabwehr

4. (varstvo) der Schutz
pred elementarnimi nesrečami Katastrophenschutz
|
protiletalska obramba die Flugabwehr, Fliegerabwehr, Luftabwehr, der Luftschutz, die Luftverteidigung
zmožen obrambe wehrfähig
pripravljen na obrambo wehrbereit
izdatki za obrambo Verteidigungsausgaben množina
ministrstvo za obrambo das Verteidigungsministerium

obravnav|a¹ ženski spol (-e …) die Behandlung (tudi medicina); (nadaljnja Weiterbehandlung, posamična Einzelbehandlung, posebna Sonderbehandlung)

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obraz|ec¹ moški spol (-ca …) (formula) die Formel (tudi matematika); das Schema (miselni Denkschema); -formel (krstni Taufformel, molitveni Betformel, Gebetsformel, poročni Trauformel, spovedni Beichtformel, trapezni matematika Trapezformel, zarotitveni Beschwörungsformel)
misliti v obrazih schematisch denken

obred [è] moški spol (-a …)

1. tradicionalni: der Ritus, -ritus (iniciacijski Initiationsritus, za plodnost Fruchtbarkeitsritus, zrelosti Mannbarkeitsritus), die Kulthandlung

2.
verski obred religiöser Ritus
-ritus (krščanskega uvajanja odraslih christlicher Initiationsritus), das Ritual, -ritual (pogrebni Bestattungsritual)
kongregacija svetih obredov die Ritenkongregation
opravljanje verskih obredov die Religionsausübung

3. (ceremonija) die Zeremonie (tudi figurativno) (čajni Teezeremonie)

obrega|ti se [é] (-m se) obregniti se ob (jemanden/etwas) anrempeln (tudi figurativno), an (jemandem) immer (etwas) auszusetzen haben

obregn|iti se [é] (-em se) ob (jemanden/etwas) rempeln, anrempeln (tudi figurativno)
grobo se obregniti ob koga: (jemanden) anfahren

obre|zati [é] (-žem) obrezovati beschneiden (tudi medicina); v pravo obliko: zurechtschneiden, zurechtstutzen, zustutzen; (reducirati) schneiden, agronomija in vrtnarstvo zurückschneiden; vrbe, murve: köpfen
tehnika obrezati zarobek/brado abgraten

obrezovanj|e srednji spol (-a …) das Beschneiden, die Beschneidung (tudi medicina); das Schneiden; agronomija in vrtnarstvo der Schnitt, der Rückschnitt
obrezovanje robov gozdarstvo das Besäumen
nož za obrezovanje das Beschneidmesser, der Schneider

obrez|ovati (-ujem) obrezati beschneiden (tudi medicina), schneiden (tudi agronomija in vrtnarstvo); v obliko: zurechtschneiden, zurechtstutzen; vrbe, murve: agronomija in vrtnarstvo köpfen
obrezovati robove čemu (etwas) besäumen
obrezovati zarobek/brado tehnika (etwas) abgraten

obris moški spol (-a …) der [Umriß] Umriss, die Kontur; črta: die [Umrißlinie] Umrisslinie
v obrisih figurativno schemenhaft
v grobih obrisih in Umrissen (tudi figurativno)
poudariti obrise čemu (etwas) konturieren
dobivati čvrstejše obrise figurativno allmählich feste Umrisse annehmen

obroč¹ [ó] moški spol (-a …) der Ring (tudi rastlinstvo, botanika) (drsni Schleifring, anatomija hrustančni Knorpelring, kovni Prägering, krčni Schrumpfring, kroglični Kugelring, ločilni Trennring, mlevni Mahlring, nastavitveni Stellring, nosni Nasenring, notranji Innenring, plavalni Schwimmring, stezni Spannring, tesnilni Dichtungsring, townendski Townendring, vratni Halsring, vmesni Tragring, vodilni Führungsring, vzmetni Federring); der Reifen (pri sodu [Faßreifen] Fassreifen, za kolo Fahrradreifen, šport telovadni Gymnastikreifen)
tehnika zbiralni obroč der Ringsammler
tehnika razdelilni obroč der Ringverteiler
anatomija ramenski obroč der Schultergürtel
vezni obroč gradbeništvo, arhitektura der Wirtel

obroč|ek¹ [ó] moški spol (-ka …) kleiner Ring, der Ring (tudi rastlinstvo, botanika pri gobah); der Reif; -ring (batni Kolbenring, čebulni Zwiebelring, gumijast Gummiring, nožni Beinring, Fußring, za ključe Schlüsselring, za prtiček Serviettenring, vzmetni Federring)
maternični obroček medicina das Intrauterinpessar, der Mutterring
klin z obročkom der Ringhaken

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

obscūrō -āre -āvī -ātum (obscūrus)

1. temniti, potemniti, zatemniti (zatemnjevati), (po)mračiti, senčiti, zasenčiti (zasenčevati), obsenčiti (obsenčevati): tenebrae regiones obscurant Ci., luna opposita soli eius lumen obscurat Ci., aedes Icti., visus obscuratus Plin. potemnele oči; impers. obscurat (s)temni se, (z)mrači se: misit tenebras et obscuravit Vulg., ubicumque obscuraverit Vulg.; occ. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), narediti (delati) nevidno, potaj(ev)ati, prikri(va)ti, skri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): caput obscurante lucernā H., nulla nox coetus nefarios tenebris obscurare potest Ci., magnitudinem periculi Ci., quod non obscurari potest Ci.

2. metaf.
a) duševno (za)temniti, (z)mêsti: amorem tibi pectus obscurasse Pl.
b) glas (za)temniti = zamolklo izgovoriti (izgovarjati): vocem Q. ali litteram, litteras Ci., Q. (naspr. exprimere).
c) razumu zatemniti (zatemnjevati) = nerazločno (nejasno) narediti (delati) ali predavati kaj: aliquid ἀλληγορίαις dicendo o. Ci., stilum Suet., proscriptio obscurata Icti. javen razglas, ki je postal neberljiv.
d) glede na veljavo zatemniti (zatemnjevati), nazaj (v ozadje) potisniti (potiskati), spraviti (spravljati) v pozabo, izročiti (izročati) pozabi, (po)skrbeti, da se kaj pozabi; v pass. tudi = v pozabo priti, zapasti (zapadati) pozabi, ne vzeti (jemati) se v poštev: fortuna res cunctas et lubidine celebrat obscuratque S., tuas laudes nulla obscurabit oblivio Ci., eorum memoria obscurata est Ci., consuetudo, quam obscurari volunt Ci. ki ji odrekajo sleherno veljavo, obscurata vocabula H. ki niso več običajne ali splošno znane = zastarele.

obsed|eti [é] (-im) [sitzenbleiben] sitzen bleiben (tudi figurativno)