Franja

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

chanson [šɑ̃sɔ̃] féminin pesem, popevka, šanson, petje (ptic); šumenje (vetra); pluriel čenče

chanson d'amour, à boire, d'enfants, d'étudiants, de marche, populaire, ressassée ljubezenska, napitnica, otroška, študentovska, pohodna (vojaška), ljudska, premleta pesem
chanson de geste (histoire) junaška pesem
chanson de toile (histoire) pesem, ki so jo pele ženske pri preji itd
chansons que tout cela! čenče! nesmisel!
la même chanson ista pesem
voilà une autre chanson to je (pa) druga pesem
le ton fait la chanson ton dela muziko
l'air ne fait pas la chanson (proverbe) videz vara, obleka ne dela človeka

chapel [čǽpəl] samostalnik
kapelica, cerkev; mrliška soba; tiskarna

to hold a chapel zborovati (združenje tiskarniških delavcev)
chapel of ease kapelica, postavljena med dvema občinama, podružnična cerkev
to keep a chapel biti pri maši

chápiro moški spol

¡voto al chápiro!; ¡por vida del chápiro! pri moji veri! tu se vse neha!

chapitre [šapitr] masculin

1. poglavje; figuré predmet, točka

2. kapitelj, korarski zbor, kolegij kanonikov

au chapitre de, sur le chapitre de kar se tiče, kar zadeva
(salle féminin du) chapitre kapiteljska dvorana
avoir voix au chapitre imeti besedo pri čem, imeti pravico povedati svoje mnenje

chaqueta ženski spol jopič, suknjič, sakó

gente de chaqueta ljudje iz ljudstva
decir a/c para su chaqueta nekaj sam pri sebi reči (misliti)

charactēr -ēris, m (gr. χαρακτήρ)

1. orodje za vžiganje ali vrezovanje, vžigalo, rezilo: Isid.; met. vžgan ali vrezan znak, vžig poseb. pri živalih: Col., Aug.

2. pren.
a) značilne poteze, znaki kot magično pisanje: Eccl.
b) značilno bistvo, značaj pisave, opisovanja, svojstveni slog koga: Varr., Vop., Serv. (Ci. in Gell. pišeta to besedo gr.).

Charīnus -ī, m (Χαρῖνος) Harin,

1. komična oseba pri: Ter.

2. zmagovalec na olimpijskih igrah: Plin.

Charmidēs -ī, m (Χαρμίδης) Harmid, gr. nom. propr., komična oseba pri Pl. Od tod šalj. izveden glag. charmidor -ārī -ātus sum v Harmida se spremeniti, poharmiditi se: ut charmidatus es, rursum recharmida Pl.

charrette [šarɛt] féminin dvokolnica, voz na dve kolesi; voziček

charrette à bras ročni voziček, ciza
charrette anglaise lahek dvo- ali štirisedežen voz
charrette des condamnés voz, na katerem so vozili v francoski revoluciji obsojence na morišče
c'est la cinquième roue de la charrette on(a) je peto kolo pri vozu
mettre la charrette devant les bœufs (figuré) stvari se napačno lotiti

chausser [šose] verbe transitif obuti, obuvati (quelqu'un koga); izdelovati obutev (quelqu'un za koga)

se chausser obuti se, obuti čevlje ali nogavice
ce cordonnier chausse bien ta čevljar izdeluje dobro obutev
ce soulier chausse bien ta čevelj se dobro obuva, se lepo prilega
chausser du 40 nositi čevlje št. 40
ces sandales chaussent large te sandale so preširoke
je suis chaussé trop juste čevlji so mi pretesni, me tiščé
être bien, mal chaussé biti dobro, slabo obut
cela me chausse (familier) to mi je prav
chausser un arbre obdati drevo z zemljo
chausser ses lunettes natakniti si očala na nos
(familier) voiture féminin bien chaussée avto z dobro pnevmatiko
il n'est pas facile à chausser (figuré) njega je težko zadovoljiti
s'enfuir un pied chaussé et l'autre nu na vrat na nos zbežati
les cordonniers sont les plus mal chaussés (figuré) kovačeva kobila je vedno bosa; često ljudje nimajo stvari, ki bi jih zelo lahkó imeli
se chausser d'une opinion trdovratno vztrajati pri svojem mnenju

chēlae -ārum, f (gr. χηλαί) živalske klešče; rakove: Ambr.; sicer

2. le pren.
a) astr. Škorpijonove ščipalke: Hyg., in (ker segajo čez ozvezdje Tehtnice) met. ozvezdje Tehtnica: Ci. (Arat.), Lucan., Col., qua locus Erigonen inter Chelasque sequentīs panditur V.
b) mehan. potiskač, sprožilo pri balisti (= manicula): Vitr.

chemise [šəmiz] féminin srajca; technique ovoj, omot, prevleka; knjižni ovitek; mapa

chemise de dossier platnice (mapa) za spise
chemise de sport, de nuit športna, nočna srajca
chemise lacoste srajca z odprtim ovratnikom
chemise de maille (histoire) železna srajca
chemises brunes nacistične polvojaške formacije
chemises noires črne srajce, fašisti
chemise rouges garibaldinci
en bras, en manches de chemise v sami srajci, brez suknjiča
nègre masculin en chemise vrsta čokoladne jedi, slaščice
changer de quelqu'un, de quelque chose comme de chemise često koga, kaj menjati
donner jusqu'à la dernière chemise do poslednje stvari vse dati
laisser dans une affaire jusqu'à sa dernière chemise vse izgubiti pri neki stvari
mettre, passer, enfiler sa chemise obleči si srajco
ôter, enlever, retirer sa chemise sleči si srajco
(populaire) ils sont comme cul et chemise sta neločljiva
se soucier de quelque chose comme de sa première chemise toliko se brigati za kaj kot za lanski sneg
vendre sa chemise vse svoje prodati za plačilo dolgov

chiama f apel, zbor, klicanje po imenu:
fare la chiama klicati po imenu
mancare alla chiama manjkati pri apelu

chiflado moški spol

es un chiflado ni čisto pri pravi (pameti)

chīliarchēs -ae, m (gr. χιλιάρχης) tisočnik = poveljnik 1000 suhozemnih vojakov, polkovnik, hiliarh: Cu.; tisočnik = predstojnik 1000 osebam sploh, hiliarh: Cod. Th. — V soobl. chīliarchus -ī, m (χιλίαρχος) pri Perzijcih prvi državni dostojanstvenik za kraljem, premier, prvi minister, državni kancler: ad chiliarchum, qui secundum gradum imperii tenebat, Tithraustem, accessit N.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.

chocar [c/qu] izzivati, dražiti, šokirati; ganiti, pretresti; presenetiti; zadeti ob; spopasti se

chocar los vasos trčiti (pri pitju)
eso me choca temu se čudim
no me choca on mi ni všeč
no es de chocar nič čudnega ni
¡choquemos! trčimo!

chœur [kœr] masculin, musique, architecture, religion kor; (cerkveni) pevski zbor; baletna skupina, grupa plesalcev; zbor, skupina

en chœur v zboru, skupaj, enoglasno
chœur d'enfants otroški zbor
enfant masculin de chœur strežnik pri maši, ministrant, figuré naivnež, lahkovernež
maitre masculin de chœur pevovodja cerkvenega zbora
chanter en chœur peti v zboru
s'ennuyer en chœur splošno (vsi), skupno se dolgočasiti