zabušavanje samostalnik
neformalno (izogibanje delu) ▸ naplopás, munkakerülés, tunyaság
Med glavna vzroka za debeljenje med prazniki spadata poležavanje in zabušavanje. ▸ Az ünnepek alatti hízás fő okai a henyélés és a tunyaság.
Slaba četrtina anketirancev je priznala, da niso dovolj plačani za svoje delo in da se z "zabušavanjem" maščujejo delodajalcem. ▸ A válaszadók alig negyede elismerte, hogy nem kap elég fizetést a munkájáért és hogy visszavágásként „lopja a napot” a munkahelyén.
Zadetki iskanja
- začétek (-tka) m
1. inizio, principio:
začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
začetek predstave il principio dello spettacolo
začetki civilizacije i principi della civiltà
2. inizio, esordio:
sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta
3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto
4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
začetek in konec črte inizio e fine della linea
5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
muz. od začetka da capo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
začetek nove vrste capoverso
začetek šolskega leta riapertura della scuola
začetek strani capopagina
PREGOVORI:
petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - začŕtati (-am) | začrtávati (-am)
A) perf., imperf.
1. tracciare, abbozzare; segnare (con linee):
začrtati mejo med zemljiščema tracciare, segnare il confine tra due fondi
2. pren. segnare, solcare, scavare:
obup mu je začrtal brazdo okoli ust la disperazione aveva scavato un solco attorno alla bocca
3. gozd.
začrtati drevo incidere la corteccia (per farne colare la resina)
B) začŕtati se (-am se) | začrtávati se (-am se) perf., imperf. refl. disegnarsi, delinearsi, abbozzarsi; mostrarsi, comparire:
v daljavi so se začrtale gore lotano si disegnavano le montagne
okrog ust se je začrtal grenek nasmeh attorno alla bocca comparve, si disegnò un sorriso amaro - zádnji (-a -e)
A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura
B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi - zahod2 [ò] moški spol (-a …) geografija der Westen
vzhod in zahod Ost und West
Divji zahod Wildwest, der Wilde Westen
od zahoda proti vzhodu westöstlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
na zahodu im Westen
na zahodu od westlich von, westwärts - zahòd (-óda) m
1. tramonto (del sole)
2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente
3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo
4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali - zakon4 moški spol (zakóna …) (zakonska zveza) die Ehe (civilni Zivilehe, divji wilde Ehe, navidezni Scheinehe, skupinski Gemeinschaftsehe, vzorni/vzoren Musterehe, iz ljubezni Neigungsehe, iz nuje, po sili [Mußehe] Mussehe, iz razuma Vernunftehe, otrok Kinderehe, med bratom in sestro Geschwisterehe), poetično: der Bund fürs Leben, der Lebensbund
kar preprečuje/ovira zakon ehehindernd
moteče vplivanje na zakon die Ehestörung
… zakona Ehe-
(izvršitev der Ehevollzug, ločitev die Ehetrennung, die Ehescheidung, obljuba das Eheversprechen, razdružitev die Ehelösung, razveza die Ehescheidung)
zakrament svetega zakona das Ehesakrament
konzumirati zakon die Ehe vollziehen
skleniti zakon sich ehelich verbinden, eine Ehe eingehen/schließen
sposoben za zakon ehefähig, heiratsfähig
sposobnost za zakon die Ehefähigkeit, Heiratsfähigkeit
spričevalo o sposobnosti za zakon das Ehefähigkeitszeugnis
pripoznati zrelost za zakon pravo als ehemündig erklären
zrelost za zakon pravo die Ehemündigkeit
ki se boji zakona ehescheu
enakomerna delitev v zakonu pridobljenega premoženja der Zugewinnausgleich, die Zugewinngemeinschaft
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
živeti v zakonu eine Ehe führen - zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale
civilni zakon mariage civil
divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
mešani zakon mariage mixte
navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
neveljaven zakon mariage putatif
razumski zakon mariage de raison
zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
zakon iz ljubezni mariage d'amour
obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
v drugem zakonu en secondes noces
zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
razvezati zakon dissoudre un mariage
živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage) - zaljubljenka samostalnik
1. (zaljubljena ženska) ▸ szerelmes
Mlada zaljubljenka se hoče maščevati izbrancu, ker jo je zavrnil. ▸ Az ifjú szerelmes hölgy bosszút akar állni kiválasztottján, mert az visszautasította.
2. (navdušenka) ▸ szerelmes
Sem velika zaljubljenka v morje, ki ga najraje opazujem s palube kakšne jadrnice. ▸ Nagy szerelmese vagyok a tengernek, amit legszívesebben egy vitorlás fedélzetéről figyelek.
Velika zaljubljenka v gledališče ste in zato najdemo med vašimi deli tudi gledališke igre. ▸ A színház nagy szerelmese, ezért találunk a művei között színdarabokat is. - zamašíti (odprtino) obstruir, obturar, ocluir ; (špranje) (na ladji) (luknjo) tapar ; (cevi) obstruir, atascar ; (z zamaškom) taponar ; (prometne poti) congestionar; obstruir ; (izvir) cegar ; med estreñir ; (rano) taponar
zamašiti se obstruirse, med restreñirse
zamašiti komu usta (fig) tapar la boca a alg
zamašiti si ušesa (fig) taparse los oídos - zaménjati (-am) | zamenjávati (-am) perf., imperf.
1. cambiare, scambiare:
zamenjati denar cambiare il denaro
zamenjati bivališče cambiare residenza
zamenjati službo cambiare lavoro
2. cambiare, sostituire:
trener je med tekmo zamenjal dva igralca nel corso della partita l'allenatore sostituì due giocatori
3. dare il cambio, sostituire:
čez en mesec bo to skupino zamenjala druga fra un mese un nuovo gruppo darà il cambio a quello attuale
4. sostituirsi, sottentrare:
noč je zamenjal jutranji mrak alla notte sottentrò il primo albeggiare
5. scambiare:
zamenjati nekoga za koga drugega scambiare qcn. per un altro
zamenjati strupene in užitne gobe scambiare i funghi velenosi con quelli buoni - zamísliti si (-im si) | zamíšljati si (-am si)
A) perf., imperf. refl.
1. concepire, immaginare:
stvar poteka drugače, kot so si jo zamislili la cosa procede diversamente da come era stata concepita
2. immaginare, immaginarsi:
zamislimo si črto med dvema točkama si immagini una retta tra due punti
B) zamísliti se (-im se) | zamíšljati se (-am se) perf., imperf. refl. essere assorti in pensieri (abs.);
zamislil se je nad njihovo trditvijo le loro affermazioni lo facevano pensare
nad dejstvom bi se morali zamisliti il fatto ci dovrebbe preoccupare, merita seria considerazione - zaostríti to sharpen; to point; to provide with a point (oziroma with a sharp edge); figurativno to aggravate
zaostríti se to grow sharp (ali pointed, keen); (napetost) to become tense (ali strained); (kriza) to culminate, to come to a head, to come to a critical point
odnosi med državama se vse bolj zaostrujejo the relations between the two countries are becoming more strained every day - zapírati (-am) | zapréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. chiudere:
neprodušno zapirati chiudere ermeticamente
zapirati z zamaški tappare
zapirati pipe, vodo chiudere i rubinetti, l'acqua
gore zapirajo dolino i monti chiudono la valle
2. precludere, impedire:
sovražniku zapreti prehod čez reko precludere al nemico il passaggio del fiume
zapirati komu vrata do izobrazbe precludere a qcn. la possibilità di studiare
3. rinchiudere:
zapirati divje živali v živalske vrtove rinchiudere gli animali selvatici negli zoo
zapirati znanost v kabinete rinchiudere la scienza nei laboratori
4. imprigionare, incarcerare:
zapirati ljudi imprigionare la gente
5. pog. med. costipare, astringere:
ta jed bo bolnika zaprla un cibo che costiperà il malato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prometni policist odpira in zapira cesto il vigile urbano libera e blocca la viabilità (della strada)
kar sapo mu je zaprlo ob teh besedah al sentire le parole, si sentì mozzare il fiato
pren. zapirati svoje srce pred kom non voler confessare i propri sentimenti a qcn.; non voler aiutare qcn.
šport. zapreti igro praticare un gioco chiuso, marcare strettamente l'avversario
pren. zapreti trudne oči spirare
pren. pog. zapreti štacuno chiudere, serrare baracca e burattini
zapreti usta tacere
zapreti komu usta chiudere il becco a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
zapreti s pregradami transennare
B) zapírati si (-am si) imperf. refl. pren. chiudere:
zapirati si ušesa pred resnico chiudere gli occhi davanti alla realtà, fare come lo struzzo
C) zapírati se (-am se) | zapreti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. chiudersi, rinchiudersi:
vrata se ne zapirajo dobro la porta non si chiude bene
oči se mu zapirajo gli si chiudono le palpebre
zapirati se v sobo rinchiudersi nella stanza
2. pren. chiudersi, isolarsi, diventare scontrosi, diffidenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. med. voda se mu zapira soffre di ritenzione dell'urina
rana se zapira la ferita si sta rimarginando
vrata razstave so se zaprla la mostra ha chiuso
zapirati se med štiri stene seppellirsi, tapparsi in casa - zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)
A) perf., imperf.
1. rattoppare intrecciando
2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
zaplesti verigo imbrogliare la catena
pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.
3. pren. imbrogliare, complicare:
dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione
4. pren. coinvolgere:
zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione
5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)
B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine
2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
položaj se zapleta la situazione si va complicando
3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane
4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
omotičen se zapleta po cesti procede vacillando - zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. disegnare, segnare, tracciare:
zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe
2. knjiž. descrivere, tracciare:
predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista
3. fissare, delineare:
zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo
B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello
2. pren. delinearsi; risaltare:
v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura - zasijáti (-síjem) perf.
1. splendere, risplendere
2. pren. risplendere, brillare:
oči so mu zasijale od veselja i suoi occhi brillarono di gioia
3. pren. apparire, comparire, disegnarsi:
med drevjem je zasijala jasa in mezzo agli alberi si disegnò una radura
4. pren. (zablesteti) segnalarsi, distinguersi:
zasijal je z izvirnimi dognanji na področju mikrobiologije si segnalò con originali scoperte nel campo della microbiologia - zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikmirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merülPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.trdno zaspati ▸ mélyen elalsziktežko zaspati ▸ nehezen alszik elKadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.takoj zaspati ▸ azonnal elalszikotrok zaspi ▸ elalszik a gyerekdojenček zaspi ▸ elalszik a kisbababolnik zaspi ▸ elalszik a betegzaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszikposkusiti zaspati ▸ próbál elaludnizaspati v naročju ▸ elalszik az ölébenzaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynálzaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtólzaspati v joku ▸ kontrastivno zanimivo sírva alszik elzaspati v solzah ▸ kontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik elutrujen zaspati ▸ fáradtan alszik elbati se zaspati ▸ fél elaludniLaže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.
2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikzaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamirőlKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.
3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhunymirno zaspati ▸ békésen elhunyza večno zaspati ▸ kontrastivno zanimivo örök álomba szenderül
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolzaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésbenV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.
5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadnoga zaspi ▸ elzsibbad a lábaNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült. - zastónjkar (-ja) m scroccone; pren. portoghese:
med gledalci je bila vsaj polovica zastonjkarjev almeno metà degli spettatori erano portoghesi - zastrupíti (-im) | zastrúpljati (-am)
A) perf., imperf.
1. avvelenare, intossicare; contaminare:
zastrupljati goste s pokvarjeno hrano avvelenare i clienti con cibi adulterati
tovarne zastrupljajo ozračje le fabbriche contaminano l'aria
2. pren. avvelenare:
zastrupljati odnose med narodi avvelenare i rapporti fra i popoli
B) zastrupíti se (-im se) | zastrúpljati se (-am se) perf., imperf. refl. avvelenarsi