Franja

Zadetki iskanja

  • zabušavanje samostalnik
    neformalno (izogibanje delu) ▸ naplopás, munkakerülés, tunyaság
    Med glavna vzroka za debeljenje med prazniki spadata poležavanje in zabušavanje. ▸ Az ünnepek alatti hízás fő okai a henyélés és a tunyaság.
    Slaba četrtina anketirancev je priznala, da niso dovolj plačani za svoje delo in da se z "zabušavanjem" maščujejo delodajalcem. ▸ A válaszadók alig negyede elismerte, hogy nem kap elég fizetést a munkájáért és hogy visszavágásként „lopja a napot” a munkahelyén.
  • začétek (-tka) m

    1. inizio, principio:
    začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
    praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
    pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
    začetek predstave il principio dello spettacolo
    začetki civilizacije i principi della civiltà

    2. inizio, esordio:
    sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

    3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
    dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

    4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
    začetek in konec črte inizio e fine della linea

    5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
    na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
    muz. od začetka da capo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
    začetek nove vrste capoverso
    začetek šolskega leta riapertura della scuola
    začetek strani capopagina
    PREGOVORI:
    petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • začŕtati (-am) | začrtávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tracciare, abbozzare; segnare (con linee):
    začrtati mejo med zemljiščema tracciare, segnare il confine tra due fondi

    2. pren. segnare, solcare, scavare:
    obup mu je začrtal brazdo okoli ust la disperazione aveva scavato un solco attorno alla bocca

    3. gozd.
    začrtati drevo incidere la corteccia (per farne colare la resina)

    B) začŕtati se (-am se) | začrtávati se (-am se) perf., imperf. refl. disegnarsi, delinearsi, abbozzarsi; mostrarsi, comparire:
    v daljavi so se začrtale gore lotano si disegnavano le montagne
    okrog ust se je začrtal grenek nasmeh attorno alla bocca comparve, si disegnò un sorriso amaro
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zahod2 [ò] moški spol (-a …) geografija der Westen
    vzhod in zahod Ost und West
    Divji zahod Wildwest, der Wilde Westen
    od zahoda proti vzhodu westöstlich
    dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
    konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
    na zahodu im Westen
    na zahodu od westlich von, westwärts
  • zahòd (-óda) m

    1. tramonto (del sole)

    2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
    veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

    3. geogr. occidente, ovest, ponente:
    živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film o Divjem zahodu western
    Divji zahod Far West
    pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

    4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
    gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali
  • zakon4 moški spol (zakóna …) (zakonska zveza) die Ehe (civilni Zivilehe, divji wilde Ehe, navidezni Scheinehe, skupinski Gemeinschaftsehe, vzorni/vzoren Musterehe, iz ljubezni Neigungsehe, iz nuje, po sili [Mußehe] Mussehe, iz razuma Vernunftehe, otrok Kinderehe, med bratom in sestro Geschwisterehe), poetično: der Bund fürs Leben, der Lebensbund
    kar preprečuje/ovira zakon ehehindernd
    moteče vplivanje na zakon die Ehestörung
    … zakona Ehe-
    (izvršitev der Ehevollzug, ločitev die Ehetrennung, die Ehescheidung, obljuba das Eheversprechen, razdružitev die Ehelösung, razveza die Ehescheidung)
    zakrament svetega zakona das Ehesakrament
    konzumirati zakon die Ehe vollziehen
    skleniti zakon sich ehelich verbinden, eine Ehe eingehen/schließen
    sposoben za zakon ehefähig, heiratsfähig
    sposobnost za zakon die Ehefähigkeit, Heiratsfähigkeit
    spričevalo o sposobnosti za zakon das Ehefähigkeitszeugnis
    pripoznati zrelost za zakon pravo als ehemündig erklären
    zrelost za zakon pravo die Ehemündigkeit
    ki se boji zakona ehescheu
    enakomerna delitev v zakonu pridobljenega premoženja der Zugewinnausgleich, die Zugewinngemeinschaft
    v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
    živeti v zakonu eine Ehe führen
  • zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale

    civilni zakon mariage civil
    divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
    mešani zakon mariage mixte
    navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
    neveljaven zakon mariage putatif
    razumski zakon mariage de raison
    zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
    zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
    zakon iz ljubezni mariage d'amour
    obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
    otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
    v drugem zakonu en secondes noces
    zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
    sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
    razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
    tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
    razvezati zakon dissoudre un mariage
    živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage)
  • zaljubljenka samostalnik
    1. (zaljubljena ženska) ▸ szerelmes
    Mlada zaljubljenka se hoče maščevati izbrancu, ker jo je zavrnil. ▸ Az ifjú szerelmes hölgy bosszút akar állni kiválasztottján, mert az visszautasította.

    2. (navdušenka) ▸ szerelmes
    Sem velika zaljubljenka v morje, ki ga najraje opazujem s palube kakšne jadrnice. ▸ Nagy szerelmese vagyok a tengernek, amit legszívesebben egy vitorlás fedélzetéről figyelek.
    Velika zaljubljenka v gledališče ste in zato najdemo med vašimi deli tudi gledališke igre. ▸ A színház nagy szerelmese, ezért találunk a művei között színdarabokat is.
  • zamašíti (odprtino) obstruir, obturar, ocluir ; (špranje) (na ladji) (luknjo) tapar ; (cevi) obstruir, atascar ; (z zamaškom) taponar ; (prometne poti) congestionar; obstruir ; (izvir) cegar ; med estreñir ; (rano) taponar

    zamašiti se obstruirse, med restreñirse
    zamašiti komu usta (fig) tapar la boca a alg
    zamašiti si ušesa (fig) taparse los oídos
  • zaménjati (-am) | zamenjávati (-am) perf., imperf.

    1. cambiare, scambiare:
    zamenjati denar cambiare il denaro
    zamenjati bivališče cambiare residenza
    zamenjati službo cambiare lavoro

    2. cambiare, sostituire:
    trener je med tekmo zamenjal dva igralca nel corso della partita l'allenatore sostituì due giocatori

    3. dare il cambio, sostituire:
    čez en mesec bo to skupino zamenjala druga fra un mese un nuovo gruppo darà il cambio a quello attuale

    4. sostituirsi, sottentrare:
    noč je zamenjal jutranji mrak alla notte sottentrò il primo albeggiare

    5. scambiare:
    zamenjati nekoga za koga drugega scambiare qcn. per un altro
    zamenjati strupene in užitne gobe scambiare i funghi velenosi con quelli buoni
  • zamísliti si (-im si) | zamíšljati si (-am si)

    A) perf., imperf. refl.

    1. concepire, immaginare:
    stvar poteka drugače, kot so si jo zamislili la cosa procede diversamente da come era stata concepita

    2. immaginare, immaginarsi:
    zamislimo si črto med dvema točkama si immagini una retta tra due punti

    B) zamísliti se (-im se) | zamíšljati se (-am se) perf., imperf. refl. essere assorti in pensieri (abs.);
    zamislil se je nad njihovo trditvijo le loro affermazioni lo facevano pensare
    nad dejstvom bi se morali zamisliti il fatto ci dovrebbe preoccupare, merita seria considerazione
  • zaostríti to sharpen; to point; to provide with a point (oziroma with a sharp edge); figurativno to aggravate

    zaostríti se to grow sharp (ali pointed, keen); (napetost) to become tense (ali strained); (kriza) to culminate, to come to a head, to come to a critical point
    odnosi med državama se vse bolj zaostrujejo the relations between the two countries are becoming more strained every day
  • zapírati (-am) | zapréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. chiudere:
    neprodušno zapirati chiudere ermeticamente
    zapirati z zamaški tappare
    zapirati pipe, vodo chiudere i rubinetti, l'acqua
    gore zapirajo dolino i monti chiudono la valle

    2. precludere, impedire:
    sovražniku zapreti prehod čez reko precludere al nemico il passaggio del fiume
    zapirati komu vrata do izobrazbe precludere a qcn. la possibilità di studiare

    3. rinchiudere:
    zapirati divje živali v živalske vrtove rinchiudere gli animali selvatici negli zoo
    zapirati znanost v kabinete rinchiudere la scienza nei laboratori

    4. imprigionare, incarcerare:
    zapirati ljudi imprigionare la gente

    5. pog. med. costipare, astringere:
    ta jed bo bolnika zaprla un cibo che costiperà il malato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prometni policist odpira in zapira cesto il vigile urbano libera e blocca la viabilità (della strada)
    kar sapo mu je zaprlo ob teh besedah al sentire le parole, si sentì mozzare il fiato
    pren. zapirati svoje srce pred kom non voler confessare i propri sentimenti a qcn.; non voler aiutare qcn.
    šport. zapreti igro praticare un gioco chiuso, marcare strettamente l'avversario
    pren. zapreti trudne oči spirare
    pren. pog. zapreti štacuno chiudere, serrare baracca e burattini
    zapreti usta tacere
    zapreti komu usta chiudere il becco a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    zapreti s pregradami transennare

    B) zapírati si (-am si) imperf. refl. pren. chiudere:
    zapirati si ušesa pred resnico chiudere gli occhi davanti alla realtà, fare come lo struzzo

    C) zapírati se (-am se) | zapreti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. chiudersi, rinchiudersi:
    vrata se ne zapirajo dobro la porta non si chiude bene
    oči se mu zapirajo gli si chiudono le palpebre
    zapirati se v sobo rinchiudersi nella stanza

    2. pren. chiudersi, isolarsi, diventare scontrosi, diffidenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. med. voda se mu zapira soffre di ritenzione dell'urina
    rana se zapira la ferita si sta rimarginando
    vrata razstave so se zaprla la mostra ha chiuso
    zapirati se med štiri stene seppellirsi, tapparsi in casa
  • zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rattoppare intrecciando

    2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
    zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
    zaplesti verigo imbrogliare la catena
    pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.

    3. pren. imbrogliare, complicare:
    dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione

    4. pren. coinvolgere:
    zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
    zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione

    5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)

    B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
    zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine

    2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
    položaj se zapleta la situazione si va complicando

    3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
    zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane

    4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
    jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
    zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
    zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
    omotičen se zapleta po cesti procede vacillando
  • zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. disegnare, segnare, tracciare:
    zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
    pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe

    2. knjiž. descrivere, tracciare:
    predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista

    3. fissare, delineare:
    zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo

    B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
    obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello

    2. pren. delinearsi; risaltare:
    v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura
  • zasijáti (-síjem) perf.

    1. splendere, risplendere

    2. pren. risplendere, brillare:
    oči so mu zasijale od veselja i suoi occhi brillarono di gioia

    3. pren. apparire, comparire, disegnarsi:
    med drevjem je zasijala jasa in mezzo agli alberi si disegnò una radura

    4. pren. (zablesteti) segnalarsi, distinguersi:
    zasijal je z izvirnimi dognanji na področju mikrobiologije si segnalò con originali scoperte nel campo della microbiologia
  • zaspati glagol
    1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszik
    mirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merül
    Po savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.
    trdno zaspati ▸ mélyen elalszik
    težko zaspati ▸ nehezen alszik el
    Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.
    takoj zaspati ▸ azonnal elalszik
    otrok zaspi ▸ elalszik a gyerek
    dojenček zaspi ▸ elalszik a kisbaba
    bolnik zaspi ▸ elalszik a beteg
    zaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszik
    poskusiti zaspati ▸ próbál elaludni
    zaspati v naročju ▸ elalszik az ölében
    zaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynál
    zaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtól
    zaspati v jokukontrastivno zanimivo sírva alszik el
    zaspati v solzahkontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik el
    utrujen zaspati ▸ fáradtan alszik el
    bati se zaspati ▸ fél elaludni
    Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

    2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszik
    zaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamiről
    Ker sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

    3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
    mirno zaspati ▸ békésen elhuny
    za večno zaspatikontrastivno zanimivo örök álomba szenderül

    4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskol
    zaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésben
    V politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
    Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

    5. (o delu telesa) ▸ elzsibbad
    noga zaspi ▸ elzsibbad a lába
    Noge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.
  • zastónjkar (-ja) m scroccone; pren. portoghese:
    med gledalci je bila vsaj polovica zastonjkarjev almeno metà degli spettatori erano portoghesi
  • zastrupíti (-im) | zastrúpljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. avvelenare, intossicare; contaminare:
    zastrupljati goste s pokvarjeno hrano avvelenare i clienti con cibi adulterati
    tovarne zastrupljajo ozračje le fabbriche contaminano l'aria

    2. pren. avvelenare:
    zastrupljati odnose med narodi avvelenare i rapporti fra i popoli

    B) zastrupíti se (-im se) | zastrúpljati se (-am se) perf., imperf. refl. avvelenarsi