Franja

Zadetki iskanja

  • tack1 [tæk] samostalnik
    žebljiček s ploščato glavico, risalni žebljiček; klinček, kvačica; dolg (začasen) šiv
    mornarica vrv za zvitje jadra; spodnji kraj jadra; vsaka spremenjena smer v cikcakasti vožnji jadrnice, laviranje
    figurativno kurz; postopck, smer, pot (politike, akcije), taktika; lepljivost, viskoznost (barve, laka)
    parlament dodatna klavzula, dodatek predlogu

    a new tack figurativno nov kurz
    thumb-tack ameriško risalni žebljiček
    the boat is on tixe starboard (port) tack čoln (jadro, ladja) dobiva veter z desne (leve) strani
    to be on the right (wrong) tack biti na pravi (napačni) poti
    to change one's tacks iti v drugo smer, ubrati drug kurz, privzeti druge mere
    to come down to the brass tacks figurativno razpravljati o bistvu zadeve
    to get a new tack najti novo sredstvo
    to try another tack poskusiti novo pot (smer, taktiko)
  • tájati (se) to melt; to thaw

    led se taja the ice thaws (oziroma is thawing)
  • tajíti to keep secret (ali dark); to conceal; to hide (komu from someone), to disavow; (zanikati) to deny

    tajíti krivdo to deny one's guilt
    on taji, da je avtor te knjige he denies he is the author of that book
    on to kratkomalo taji he flatly denies it
  • tájnost secret; mystery

    javna tájnost open secret
    javna tájnost je, da... it is an open secret that...
    držati kaj v tájnosti to keep something secret
    nehoteno izdajanje tájnosti unintentional revelation, giveaway, pogovorno letting the cat out of the bag
  • take2 [téik] samostalnik
    vzetje, odvzem; ulov (rib)
    lov plen, uplenitev; prejemek, iztržek, izkupiček, inkaso (v gledališču, na koncertu itd.); film, televizija, posnetek scene, scena
    britanska angleščina zakup, zemlja v zakupu; šah odvzem (figure)

    a great take of fish velik ulov rib
    he is very proud ot his take zelo je ponosen na svoj plen, na to, kar je ujel (ulovil)
  • takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

    takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
    takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
    prav takó likewise
    točno takó! just so!, quite so!
    zakaj takó? why so?
    kaj takega! of all things!
    ah, takó! oh, I see!, so that's it!
    ne takó kot not so... as
    takó da... so that...
    takó velik kot... as big as...
    takó malo? as little as that?
    takó imenovan so-called
    takó rekoč so to speak, so to say, as it were
    kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
    in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
    nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
    takó bogat človek such a rich man, a man so rich
    takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
    je to takó? (je to res?) is that so?
    takó mi bog pomagaj! so help me God!
    če je to takó if that be the case
    takó je na svetu so goes it
    bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
    takó mi delamo that is our way of doing things
    stori takó kot jaz! do as I do!
    takó ne bo šlo! that won't do!
    takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
    nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
    zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
    dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
    kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!
  • taksa samostalnik
    (denarni prispevek) ▸ illeték, díj
    plačati takso ▸ illetéket fizet
    plačilo takse ▸ díjfizetés
    pobiranje takse ▸ díjszedés
    višina takse ▸ illeték mértéke
    plačevanje takse ▸ illetékfizetés
    oprostitev takse ▸ illeték elengedése
    uvedba takse ▸ illeték bevezetése
    odmera takse ▸ illeték kiszabása
    Poleg takse za vodo in odpadke je vlada uvedla tudi posebno obdavčitev pri prodaji olj. ▸ A víz- és a hulladékszállítási díj mellett a kormány különadót szabott ki az olajeladásra is.
    Povezane iztočnice: cestna taksa, ekološka taksa, komunalna taksa, občinska taksa, okoljska taksa, pristaniška taksa, sodna taksa, turistična taksa, upravna taksa
  • tale [téil] samostalnik
    zgodba, povest, pripoved, pripovedka; bajka, pravljica; poročilo, vest, novica; izmislek, izmišljotina, lažna zgodba, laž
    zastarelo pogovor, pogovarjanje; opravljanje, obiranje
    zastarelo naštevanje; obračun; (skupno) število

    out of tale neštevilen
    fairy tale pravljica
    legendary tale legenda
    old wives' tales babje čenče
    his tale is out figurativno z njim je konec
    if all tales be true če je vse res, kar se pripoveduje
    to sell by tale prodajati po kosih
    that tells its own tale to že samo vse pove, stvar je jasna, vsak komentar k temu je odveč
    I want to tell my own tale jaz hočem zgodbo sam povedati
    to tell (to carry, to bear, to bring) tales brbljati, klepetati, čenčati; opravljati, obrekovati, ovajati
    to tell tales out of school figurativno pripovedovati zaupane skrivnosti, izklepetati; tožariti, ovajati
  • talk1 [tɔ:k] samostalnik
    pogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezik

    the talk of the town figurativno stvar, o kateri vsi govore
    full of talk brbljav, žlobudrav
    idle talk prazno besedičenje, govoričenje
    he is all talk on samo govori (ne naredi pa nič)
    she is the talk of the town vse mesto govori o njej
    there is much talk and no work veliko je govorjenja, storjenega pa nič
    those people are nothing but talk teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijo
    it will all end in talk iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedah
    to make talk govoriti zaradi govorjenja
    there is talk of his being bankrupt govori se, da.je (on) v bankrotu
    I want to have a talk with him rad bi govoril (se pogovoril) z njim
  • talk2 [tɔ:k] neprehodni glagol
    pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se
    sleng pametno govoriti

    for the sake of talking le zaradi pogovora, samo da govorimo
    to talk big (ali tall) bahavo govoriti, bahati se
    to talk by signals govoriti, sporazumevati se z znaki
    to talk ill of s.o. slabo govoriti o kom
    to talk in one's sleep govoriti v spanju
    to talk nineteen to the dozen figurativno klepetati, brbljati kot raglja
    to talk to the point govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta
    he is always talking on neprestano govori
    now you are talking figurativno to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti
    do what you will, people will talk napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe
    prehodni glagol
    govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

    to talk a donkey's hind leg off figurativno preveč, neprestano govoriti
    to talk nonsense govoriti nesmisle
    to talk turkey odkrito, naravnost govoriti
    to talk politics govoriti o politiki
    to talk rubbish govoriti neumnosti, čvekati
    to talk sense (ali wise) razumno, pametno govoriti
    to talk shop figurativno govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno
    to talk to o.s. sam s seboj govoriti, imeti samogovore
    to talk to s.o. resno govoriti s kom, ošteti koga
    to talk o.s. hoarse do hripavosti govoriti
    you are talking my head off figurativno govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla
    you are talking me silly govoriš toliko, da me boš norega naredil
    he can talk five languages on zna (govoriti) pet jezikov
    to talk through one's hat figurativno pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti
    to get o.s. talked about dati govoriti o sebi
    he tried to talk me into buying the horse skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja
    to talk s.o. out of s.th. (skušati) odvrniti koga od česa
    to talk s.o. into believing s.th. prepričati koga o čem
    to talk s.o. into his grave figurativno spraviti koga v grob s svojim govorjenjem
  • talk up prehodni glagol
    pogovorno odkrito povedati; hvaliti, delati reklamo za

    he is always talking up that watering place on ne neha delati reklame za ono (slatinsko) zdravilišče
  • tall [tɔ:l]

    1. pridevnik
    visok, visoke postave; dolg in tanek; vitek; velik
    pogovorno bahav, bahaški, širokousten; pretiran, neverjeten; fantastičen, kolosalen, nenavaden
    zastarelo lep, krasen, drzen; spreten

    tall hat cilinder (pokrivalo)
    a tall story neverjetna ali komaj verjetna zgodba
    he is six feet tall on je šest čevljev visok
    a tall talk bahavo govorjenje, bahanje
    I am tired of his tall talk naveličan (sit) sem njegovega širokoustenja
    that is a tall order to je pretirana zahteva, preveč zahtevano

    2. prislov
    bahavo, ošabno, prevzetno, domišijavo, naduto

    to talk tall širokoustiti se, bahati se, postavljati se
  • talna akrobatika stalna zveza
    (zvrst gimnastike) ▸ talajakrobatika
    Do konca šolskega leta bodo mladi akrobati vadili predvsem talno akrobatiko, ker bodo v jeseni tekmovali tudi v tej akrobatski panogi. ▸ A tanév hátralévő részében a fiatal akrobaták elsősorban a talajakrobatikát gyakorolják, mivel ősszel az akrobatika ezen ágában is versenyezni fognak.
  • tánek -nka, -o thin; tenuous; (vitek) slim, slender

    tánko črevo small intestine
    tánki dohodki modest income
    človek s tánkimi dohodki a man of modest means
    tánek, -nka, -o stas slender waist
    tánko preden thinspun
    tánka hrana slender diet
    na tánkem ledu (figurativno) on thin ice
    tánka mu prede (figurativno) he is badly off, he has a thin time
  • tangle [tæŋgl]

    1. samostalnik
    zamotanost; zavozlanje, zaplet, zapletenost; zmešnjava, zmeda

    tangle of hair zamršeni lasje
    his business is in a tangle njegovo poslovanje je v največjem neredu

    2. prehodni glagol
    zaplesti, zamešati, zmešati, zavozlati, zamršiti, zamotati; komplicirati; preplesti (with z)

    a tangled business zamotana, komplicirana zadeva
    neprehodni glagol ((tudi tangle up)
    zamotati se, zaplesti se, z(a)mešati se, zavozlati se; komplicirati se; spustiti se (v boj)

    only a few planes dared to tangle with the allied fleets le malo letal se je upalo zaplesti (spustiti se) v boj z zavezniškimi zračnimi flotiljami
  • tap1 [tæp] samostalnik
    (vodovodna, plinska itd.) pipa; čep, veha (pri sodu itd.); nastavljen sod
    pogovorno pijača, vrsta pijače
    pogovorno tip, vrsta
    medicina cevka, cevčica
    tehnično sveder za vrtanje; navoj vijaka
    pogovorno krčma, pivnica, točilnica
    tehnično odcep(ek)
    elektrika odjemalec toka; telefonska naprava za prisluškovanje telefonskih pogovorov

    on tap nastavljen (o sodu); figurativno na voljo, v poljubni količini
    cask is on tap sod je nastavljen, načet
    beer is on tap pivo se toči (iz soda)
    hot-(water) tap pipa za toplo vodo
    to turn the tap on (off) odpreti (zapreti) pipo
  • tárnati to lament (za, nad for, over); to moan; to mourn

    vnaprej tárnati to cry out before one is hurt
  • Tartēs(s)us in Tartes(s)os -ī, f (Ταρτησσός) Tartés, prastaro primorsko mesto v Hispaniji ob reki Betis (Guadalquivir): S. fr., Plin., Mel., Sil. Od tod adj.

    1. Tartēs(s)ius 3 tartésijski, tartéški: murena Varr. ap. Gell., litora O. = zahodni ocean; subst. Tartēssius -iī, m Tartésijec, Tartešán: Tartessius iste Ci. ep. = Balbus; pl. Tartēsiī -ōrum, m Tartésijci, Tartešáni, preb. Tartesa: Plin.

    2. Tartēs(s)iacus 3 tartésijski, tartéški: aequor Sil., vadum Cl. = zahodni ocean, thyrsi Col. = lactuca; tudi = hispán(ij)ski: arenae Cl., stagna Sil.; pesn. = hispán(ij)ski: tellus Sil.

    3. Tartēs(s)is -idis, f tartéška: lactuca Col.
  • taste1 [téist] samostalnik
    okus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa)
    zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen (for za)
    zastarelo užitek

    a taste malce, nekoliko
    out of taste, in bad taste neokusen
    not to my taste ne po mojem okusu
    bad taste netaktnost
    a remark in bad taste netaktna opazka
    a taste of garlic okus po česnu
    a man of taste človek dobrega okusa
    tastes differ okusi so različni
    it is the taste now to je zdaj moda
    there is no accounting for tastes vsakdo ima svoj okus
    it is a matter of taste (to) je stvar okusa
    there was a taste of sadness in his remark v njegovi opazki je bil priokus (sled) žalosti
    to leave a bad taste in the mouth (zlasti figurativno) pustiti slab okus
    to take a taste of s.th. poskusiti grižljaj česa
  • tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

    1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

    2. pren.
    a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
    b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.