Franja

Zadetki iskanja

  • mésec (-sca) m

    1. mese:
    pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
    že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
    pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
    10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
    čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
    pred enim mesecem un mese fa

    2. luna:
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    stari mesec luna vecchia
    pren. mesec ga nosi è sonnambulo
    biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
    dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
    astr. Lunin mesec mese lunare
    siderski, zvezdni mesec mese sidereo
    sinodski mesec mese sinodico
  • mêsen (-sna -o) adj. di carne, carneo:
    mesni izdelki prodotti carnei
    mesna juha brodo di carne
    mesna moka farina di carne
    mesna pasma (prašičev) razza da carne
    mesna solata insalata di carne
    gastr. mesna testenica pasticcio di carne
    gastr. mesni štruklji rustici
    mesna konzerva carne in scatola
  • mesnica samostalnik
    1. (trgovina) ▸ húsbolt, hentesbolt, hentesüzlet
    zasebna mesnica ▸ magánhúsbolt, privát húsbolt
    veriga mesnic ▸ húsboltlánc, hentesüzletlánc
    lastnik mesnice ▸ hentesbolt tulajdonosa
    odpreti mesnico ▸ húsboltot nyit
    Pri klavnici so odprli tudi grajsko mesnico. ▸ A mészárszék mellett megnyitották a húsboltot is a várban.
    V mesnici pa sem mesarju vedno rekla, da želim sveže meso, vendar me je ta zabil, da je meso v njihovi trgovini vedno sveže. ▸ A húsboltban mindig mondtam a hentesnek, hogy friss húst szeretnék, de azzal nyugtatott, hogy náluk mindig friss a hús.
    Sama se raje odločim za nakup mesa v mesnici, saj zagotovo vem, da je meso sveže. ▸ Jómagam inkább a húsboltban vásárolok húst, hiszen itt biztosan tudom, hogy friss az áru.

    2. (oddelek z mesom) ▸ húsrészleg
    samopostrežna mesnica ▸ önkiszolgáló húsrészleg
    založena mesnica ▸ jól feltöltött húsrészleg
    oddelek mesnice ▸ húsrészleg
    Novost supermarketa je mesnica s ponudbo svežega mesa. ▸ A szupermarket újdonsága a friss húst kínáló húsrészleg.
    Trgovina ima tudi samopostrežno izbiro rib, mesnico in bogato založen delikatesni oddelek. ▸ A bolt rendelkezik önkiszolgáló halkínálattal és húsrészleggel, valamint jól feltöltött csemegerészleggel.
  • mesojed pridevnik
    1. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevő
    mesojedi dinozaver ▸ húsevő dinoszaurusz
    mesojedi sesalec ▸ húsevő emlős
    mesojeda rastlina ▸ húsevő növény
    mesojeda bakterija ▸ húsevő baktérium
    mesojeda žival ▸ húsevő állatok
    mesojeda riba ▸ húsevő hal
    Za mesojede rastline, pravi, je usodno vsakršno gnojenje. ▸ Szerinte a húsevő növények számára bármilyen tápoldatozás végzetes.
    Človek in mesojede živali nimajo encimov za razgradnjo celuloze, zato celuloza zanje ni vir energije. ▸ Az ember és a húsevő állatok nem rendelkeznek a cellulóz lebontásához szükséges enzimekkel, így a cellulóz nem jelent számukra energiaforrást.
    Največji mesojedi sesalci v gozdu so zveri. ▸ A legnagyobb erdei húsevő állatok a ragadozók.
    Virus stekline najdemo pri različnih mesojedih živalih. ▸ A veszettség vírusa számos húsevő állatban megtalálható.
    Mačka je mesojeda žival z zelo značilnimi prehranjevalnimi navadami. ▸ A macska húsevő, igen jellegzetes táplálkozási szokásokkal.

    2. (ki rad uživa meso) ▸ húsevő
    Med obiskovalci je bilo veliko mesojedih, zato bi se ti lahko počutili nelagodno. ▸ A látogatók között sok volt a húsevő, ezért ők kellemetlenül érezhették magukat.
    Ni ga čudilo, da so mesojedi Angleži zavladali vegetarijanski Indiji. ▸ Nem csodálkozott rajta, hogy a húsevő angolok leigázták a vegetáriánus Indiát.
  • mesojedec samostalnik
    1. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevő
    mesojedci in vegetarijanci ▸ húsevők és vegetáriánusok
    zaprisežen mesojedec ▸ megrögzött húsevő, esküdt húsevő
    strasten mesojedec ▸ szenvedélyes húsevő
    Nekaj juh in svinjskih, puranjih ter telečjih zrezkov bi moralo zadovoljiti zaprisežene mesojedce. ▸ A levesből, a sertés-, pulyka- és borjúszeletből a kínálatnak ki kellene elégítenie a megrögzött húsevőket.
    Nisem pretirani mesojedec, saj ni treba, da imam vsak dan na krožniku meso. ▸ Nem vagyok megrögzött húsevő, hiszen nem fontos, hogy minden nap hús kerüljön a tányéromra.
    Sopomenke: mesojed

    2. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevő
    mesojedci in rastlinojedci ▸ húsevők és növényevők
    mesojedci in vsejedci ▸ húsevők és mindenevők
    Kot mesojedci smo prav na vrhu prehrambene piramide. ▸ Húsevőként a táplálékpiramis csúcsán állunk.
    Ravnovesje v naravi pomeni, da je v naravi pravšnje število rastlin, rastlinojedcev in mesojedcev. ▸ A természetes egyensúly azt jelenti, hogy a természetben megfelelő számú növény, növényevő és húsevő található.
    Večina pajkovcev je mesojedcev, lovijo manjše živali. ▸ A legtöbb pókszabású húsevő állat, kisebb állatokra vadászik.
    Sopomenke: mesojed
  • mestna hiša stalna zveza
    1. (upravna stavba mesta) ▸ városháza
    Pred ljubljansko mestno hišo se je zbralo okoli 100 protestnikov. ▸ A ljubljanai városháza előtt körülbelül 100 tüntető gyűlt össze.
    Najprej se je povesila cerkev, potem strop mestne hiše in zdaj se je zrušil arhiv. ▸ Először a templom, majd a városháza mennyezete süllyedt meg, most pedig a levéltár dőlt össze.

    2. (vodstvo; vodilni ljudje) ▸ városháza
    Pariška mestna hiša je napovedala vojno grafitom. ▸ A párizsi városháza hadat üzent a graffitiknek.
    Smetarska podjetja so trdila, da je odpuščanje nujno zaradi varčevanja madridske mestne hiše. ▸ A szemétszállító cégek azt állították, hogy az elbocsátásokra a madridi városháza takarékoskodása miatt van szükség.
  • mésto1 town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

    na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
    v méstu in town
    iz mésta from town
    na samem méstu (kraju) pravo on the premises
    na mojem méstu in my place
    prav na tem méstu in this very place
    na prvem méstu in the first place, first and foremost
    častno mésto place of honour
    glavno mésto capital, metropolis
    podeželsko mésto country town
    večno mésto the Holy City, Rome
    industrijsko mésto manufacturing town
    prazno mésto (služba) vacancy
    dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
    gornje mésto upper (ali high) town
    komandant mésta town major
    zrasel v méstu townbred
    sva iz istega mésta we are from the same place
    ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
    tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
    opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
    biti v méstu to be in town
    ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
    ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
    vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
    iti v mésto to go to (oziroma into) town
    ne se ganiti z mésta not to stir
    stopati na méstu to mark time
    pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
    potegovati se za kako mésto to apply for a post
    postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
    vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
    vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • méšati (-am)

    A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

    1. mescolare, mischiare:
    mešati polento mescolare la polenta

    2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
    mešati barve mescolare i colori
    mešati karte mescolare le carte
    mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
    mešati beton impastare il calcestruzzo

    3. mescolare, confondere:
    mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
    mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

    4. pren. coinvolgere, intromettere

    5. pren. confondere (le idee), disorientare:
    taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
    dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
    pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
    pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
    ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
    pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

    B) méšati se (-am se) imperf. refl.

    1. mescolarsi:
    v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

    2. farneticare, vaneggiare:
    vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
    pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
    od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
    kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!
  • metalurg samostalnik
    1. (poklic) ▸ kohász
    Že kot srednješolec je vedel, da ne bo metalurg, ker je gledal očeta, kako težko dela v železarni. ▸ Már középiskolásként tudta, hogy nem lesz belőle kohász, mert látta, hogy az apja milyen keményen dolgozik a vasgyárban.
    Po izobrazbi je metalurg in ekonomist, z magisterijem iz ekonomskih znanosti. ▸ Végzettsége szerint kohász és közgazdász, közgazdasági mesterdiplomával.
    Zaradi zagona nove linije načrtujejo okoli 50 dodatnih zaposlitev, želeli bi si predvsem metalurgov, ki jih trenutno v Sloveniji primanjkuje. ▸ Az új gyártósornak köszönhetően mintegy 50 új munkahelyet terveznek létrehozni, leginkább kohászokat keresnek, akikből jelenleg hiány van Szlovéniában.

    2. (podjetje) ▸ kohó
    Interes za prodajo so sicer že izrazile tudi nekatere preostale družbe za upravljanje, kar pomeni, da bi bil lahko v resnici na prodaj skoraj 90-odstotni delež celjskega metalurga. ▸ Más menedzsmenttársaságok is jelezték már az érdeklődésüket az eladás iránt, ami azt jelenti, hogy valójában a celjei kohó közel 90 százalékos részesedése értékesítésre kerülhet.
  • metanje kovanca frazem
    (o izbiranju med dvema možnostma) ▸ pénzfeldobás
    Pozabite torej na metanje kovanca, saj ponuja premalo odločitev za zapleteni svet, v katerem pogostokrat potrebujemo več kot le "da" in "ne". ▸ Felejtsük el a pénzfeldobást, mert az túl kevés választási lehetőséget kínál egy olyan összetett világban, ahol gyakran többre van szükségünk az „igen”-nél és a „nem”-nél.
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • mêtla (-e) f

    1. scopa, tosk. granata:
    pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

    2. pren. coda della cometa;
    biti prava metla essere succubo, indeciso
    pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
    bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene
  • metodičen pridevnik
    1. (o metodi dela) ▸ módszertani, metodikai
    metodični napotek ▸ módszertani utasítás
    metodični priročnik ▸ módszertani kézikönyv
    metodični pristop ▸ módszertani megközelítés
    metodični prijem ▸ módszertani fogás
    metodični vidik ▸ módszertani aspektus
    metodični princip ▸ módszertani elv
    metodično načelo ▸ módszertani elv
    metodično priporočilo ▸ módszertani javaslat
    metodično navodilo ▸ módszertani utasítás
    metodično izhodišče ▸ módszertani kiindulópont
    metodično znanje ▸ módszertani tudás
    metodična natančnost ▸ módszertani pontosság
    Znotraj same vadbe se v posameznih športih spreminjajo metodični pristopi. ▸ Magán a képzésen belül sportáganként eltérők a módszertani megközelítések.
    Z didaktičnega in metodičnega vidika piše o tujem jeziku na razrednji stopnji osnovne šole. ▸ Az általános iskola alsó tagozatának idegennyelv-oktatásáról ír didaktikai és módszertani szempontból.

    2. (načrten; premišljen) ▸ módszeres, metodikus
    zelo metodičen ▸ nagyon módszeres
    dovolj metodičen ▸ elég módszeres
    metodična natančnost ▸ módszeres pontosság
    Pri svojih ciljih vztraja z metodično natančnostjo, ampak vedno nevsiljivo. ▸ Céljai mellett módszeres pontossággal, de arrogancia nélkül kitart.
    Je zelo miren človek, v politiki pa je zelo odločen in metodičen. ▸ Nagyon nyugodt ember, a politikában pedig nagyon határozott és módszeres.

    3. kinematografija, gledališče (o načinu igranja) ▸ módszeres
    Kot metodični igralec, torej kot igralec, ki svojo vlogo intenzivno doživlja, ste znani po tem, da tudi po snemanju izginete v upodabljanem liku. ▸ Módszeres, azaz a szerepét intenzíven átélő színészként arról ismert, hogy az ön által alakított szereplő vonásai a forgatás után is megmaradnak önben.
  • metro samostalnik
    1. (vlak) ▸ metró
    Njena največja želja je, da bi se peljala z metrojem, a tega zaradi stavke ne more storiti. ▸ A legnagyobb vágya, hogy metróval utazzon, de ezt a sztrájk miatt nem tudja megtenni.
    Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica

    2. (proga) ▸ metró, metróvonal
    Barcelonski metro je enostaven in pregleden sistem petih linij. ▸ A barcelonai metró öt metróvonal egyszerű és áttekinthető rendszere.
    Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica
  • mezínec (-nca) m anat. (dito) mignolo;
    žena ovija moža okoli mezinca il marito è succube della moglie
    pren. imeti kaj v mezincu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti niti z mezincem non muovere un dito
    cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil sta tutto il tempo stravaccato in casa senza far niente (di niente)
  • mí | mé (nas) pron.

    1. noi; noialtri, noialtre:
    drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
    (v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

    2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
    oče nam je umrl è morto nostro padre
    pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

    3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
    na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
    Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
    pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
    pog. to naj ostane med nami resti fra noi
    vsi so z nami tutti sono con noi
  • míkati (vabiti) to attract, to tempt, to allure, to entice; to charm; (volno) to hackle

    zelo me mika, da... I have a good (ali great) mind to...
    njegov predlog me nič ne mika his proposal does not tempt me
  • mikroskopski pridevnik
    1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikus
    mikroskopski preparat ▸ mikroszkóp-preparátum
    mikroskopska povečava ▸ mikroszkopikus nagyítás
    mikroskopski pregled ▸ mikroszkópos vizsgálat
    Med najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
    Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

    2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikus
    mikroskopske alge ▸ mikroszkopikus algák
    mikroskopski delci ▸ mikroszkopikus részecskék
    mikroskopski organizem ▸ mikroszkopikus organizmusok
    mikroskopska razpoka ▸ mikroszkopikus repedés
    mikroskopska luknjica ▸ mikroszkopikus lyukacska
    Prisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
    Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

    3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
    Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
    Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
    Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

    4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikus
    mikroskopska natančnost ▸ mikroszkopikus pontosság
    Razgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.
  • milen pridevnik
    (o sredstvu za umivanje) ▸ szappan-, szappanos
    milna pena ▸ szappanhab
    milna raztopina ▸ szappanoldat
    Milni mehurčki so navadno obstojni le nekaj trenutkov, preden se razpočijo sami od sebe ali pa zaradi stika z drugim predmetom. ▸ XXX
    Volno najprej potopijo v toplo vodo z milno raztopino, da odstranijo večino nečistoč. ▸ A gyapjút először meleg, szappanos vízbe mártják, hogy a szennyeződések nagy részét eltávolítsák.