Franja

uguagliare

A) v. tr. (pres. uguaglio)

1. enačiti, izenačevati:
uguagliare gli uomini di fronte alla legge izenačiti ljudi pred zakonom

2. zravnati, poravnati; zgladiti:
uguagliare la siepe poravnati živo mejo

3. pren. biti enak:
uguagliare qcn. in abilità biti komu enak v spretnosti

4. šport izenačiti, izenačevati:
uguagliare un record izenačiti rekord

5. imeti za enakega, enakovrednega

B) ➞ uguagliarsi v. rifl. (pres. mi uguaglio)
uguagliarsi a, con enačiti, izenačevati se s kom

ùjisati -išēm (t. ujmak)
1. ustrezati, biti primeren: daj dvije puške, da vidim bi li mi ujisale
2. podati se, prilegati se, pristajati: prsten joj ujiše
3. slediti komu, pridruževati se komu

ukvárjati se -am se baviti se, zanimati se, biti zauzet čime: ukvarjati se s slikarstvom, z leksikografijo

ulíbati se ùlībām se
1. ženirati se, sramovati se, biti v zadregi: ulibati se od koga, pred kim
2. privijati se h komu, zvijati se pred kom: ulibati se pred kim

umpire [ʌ́mpaiə]

1. samostalnik
pravno (arbitražni) izvoljeni sodnik; športni sodnik

2. neprehodni glagol
biti razsodnik, izvoljeni (arbitražni) sodnik; izreči sodbo kot (arbitražni) sodnik
prehodni glagol
voditi (igro, tekmo) kot (športni) sodnik

to umpire in a game biti sodnik v igri

umsein^*, um sein* biti mimo; ...ist um ...je minil

unclose [ʌnklóuz] prehodni glagol
odpreti
figurativno odkriti
neprehodni glagol
odpreti se, biti odprt

unclosed odprt; nedokončan; nezapečaten

undergo^* [ʌndəgóu] prehodni glagol
prestati, (pre)trpeti, izkusiti, doživeti, podvreči se (operaciji); biti izpostavljen (čemu)

to undergo pain trpeti bolečino
I had to undergo an operation moral sem se dati operirati
he has undergone many trials mnogo je prestal; prestal je mnogo preizkušenj

underlie^* [andəlái] prehodni glagol
ležati (biti) pod; ležati pod površjem
figurativno biti osnova, tvoriti osnovo (vsebino, ozadje)
ekonomija biti podvržen (čemu), vezan (na kaj)

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

undō -āre -āvī -ātum (unda)

I. intr.

1. valoviti, valovati, gnati valove, kipeti, vreti: Enn. fr., Sen. ph. idr., undanti in freto Acc. ap. Ci., undans Nilus V., ahena undantia flammis V. kotli z vrelo (vrvrajočo) vodo, undans cruor V. val krvi, undans per domos sanguis T.

2. metaf.
a) valovati, valovito se gibati, valovito se dvigati, valiti se: Ap. idr., ad caelum undabat vortex (plameneči vrh, ognjeni steber) V., undans fumus V., undans buxo Cytorus V. z valovito se gibajočim zeleničjem (zeleniko, pušpanom), vidimus undantem Aetnam V. zaradi potresa valovito se gibajočo, suam undantem chlamydem quassando fecit Pl. mahedra (ot(r)epa) s hlamido; pesn.: undantes habenae, undantia lora V. nenategnjene, ohlapne; pren.: Aesonides undans curis Val. Fl. nemiren, nemirno se gibajoč.
b) prekipevati = poln biti česa: regio undat equis Val. Fl., nigro undantia pectora felle Sil. —

II. trans. preplaviti (preplavljati): campos sanguine Stat. — Od tod adv. pt. pr. undanter valovito, valasto: Ap., M.

unire

A) v. tr. (pres. unisco)

1. spojiti, spajati

2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti

4. zvezati (s cesto, telefonom)

B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se

2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

3. (armonizzarsi) biti skladen

C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

1. pridružiti se

2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca

unload [ʌnlɔ́ud] prehodni glagol
raztovoriti, iztovoriti; izprazniti (strelno orožje)
figurativno razbremeniti, olajšati, osvoboditi; (borza) vreči na tržišče (delnice), razprodati (vrednostne papirje)

to unload o.s. olajšati se, osvoboditi se bremena
neprehodni glagol
izkrcati, iztovoriti; biti iztovorjen, raztovorjen, izkrcan

unshut^*2 [ʌnšʌ́t] neprehodni glagol
odpreti se; biti odprt

unterliegen^* (besiegt werden) doživeti poraz; (betroffen sein von) biti podvržen (čemu); der Schweigepflicht unterliegen biti zavezan k molku; keinem Zweifel unterliegen ne biti dvomljiv; der Steuer unterliegen biti obdavčljiv; einem Gesetz unterliegen (to) ureja zakon

unterstehen^*2 biti podrejen; (unterliegen) sich unterstehen drzniti si; figurativ es untersteht keinem Zweifel o tem ni nobenega dvoma

ùprtiti -īm
I. oprtati si, naložiti si, deti: grom djevojka, da uprti četiri momka, pa da ih nosi preko sela
II. uprtiti se
1. biti oprtan: ženske uprćene torbama penju se uz brdo
2. zaplesti se: u što sam se uprtio, a hoće mi se blaga, da to sve pričinim
3. skušati se, kosati se: onaj starac uprtio se sa mladeži

urgeō in urgueō -ēre, ursī (indoev. baza *u̯r̥gh- ali *u̯u̯r̥g- ali *u̯reg-, stiskati, riniti, tiščati, suvati, pehati, gnati, zasledovati; prim. lit. várgas sila, beda, got. wrikan preganjati, zasledovati, wraks zasledovalec, -wargs volk, izobčenec, sl. vrag, stvnem. rāhha maščevanje = nem. Rache, stvnem. rëhhan kaznovati, maščevati se = nem. rächen maščevati se)

1. abs. pritisniti (pritiskati), navaliti (navaljevati): maiore vi hostes urgebant S., globus virûm urget V., hinc Pallas instat et urget V.; intr.: urgent ad litora fluctus V. rinejo; pesn.: altum (acc. po skladu krajevnih imen) urgere H. držati se širokega morja, držati se odprtega morja, osta(ja)ti na odprtem morju; pren.: urgenti fato incumbere V. pospeševati bližajočo se pogubo (pogibel), pars in fossas urgente ruinā volvitur V. v padanju drug drugega s seboj dreveč.

2. trans. potisniti (potiskati), riniti, poriniti (porivati), gnati, pognati (poganjati), tlačiti, potlačiti, stlačiti: pedem pede fervidus urget V., Eurus trīs (sc. naves) in Syrtīs urget V., in iecur urget acūs O., urgetur (sc. unda) veniente prior urgetque priorem O., pisces urgere angusto catino H., reperti, qui saxo super urgerent (sc. terram) V., onus urget Pl. breme teži, urgere vocem ultra vires Q. glas gnati čez njegove moči (zmožnosti), glas presiliti (preobremeniti, preutruditi), u. orationem Q. ognjeno, strastno govoriti, equum Val. Fl., aetherias currus ad arces Stat.; med.: (putat) urgeri volucrum ad litora nubem V. da rine, da se žene; pass.: fama est Enceladi corpus urgeri (Aetnae) mole V. da Enkeladovo truplo tlači (pokriva) gmota (gore Etna), da leži Enkeladovo truplo pod gmoto (gore Etna).

3. metaf.
a) abs. pritiskati, naganjati, priganjati: etiam atque etiam insto atque urgeo Ci., urge, insta, perfice Ci. ep., urget eadem fortuna, quae coepit Ci.; trans. stisniti (stiskati) koga, pritisniti (pritiskati) na koga, trdo prije(ma)ti, (s)pestiti, nadlegovati: aquila urget rostro luctantem (sc. draconem) V., urgere homines iacentes inhumanum est Ci., quaestiones urgent Milonem Ci.; urgeri z gen. criminis biti (ob)dolžen (obdolževan), biti (ob)tožen (obtoževan) česa: quia male administratae provinciae aliorumque criminum urgebatur T.; (o stiski) zaradi prevelike bližine utesniti (utesnjevati): quam (sc. vallem) urget utrimque latus V., urbem urbe aliā premere atque urgere Ci., quā vicinia Persidis urget V., urgeris turbā circum te stante H.; pesn.: oculos stupor urget inertīs V. je obvzela, je prevzela, urget diem nox H. odrine (odriva), prežene (preganja), Quintilium perpetuus sopor urget H. tišči (obvzema, zajema) večno spanje, olli oculos ferreus urget somnus V. trdno spanje zatiska oči; (v vojaškem pomenu) hudo (mučno, silovito) napasti (napadati), navaliti (navaljevati) na koga: locum variis adsultibus urget V., instat Epiro, urget Oricum Ci., mortali urgemur ab hoste V.; (o abstr.) težiti, vznemiriti (vznemirjati), nadlegovati, mučiti, begati, mešati, trapiti, gnjaviti: Cels., Fl. idr., quod te urget scelus? Pl., quem morbus urget H., eas amor urguet habendi V. ne da (pusti) jim oddiha, famulas laboribus urgent O., eum invidia cum metu urget S., populus militiā atque inopiā urgebatur S., urgeri fame S., fatis, poenis V., vitiis H., urgens malum, urgens senectus Ci.
b) (z vprašanji, prošnjami idr.) tiščati v koga, pritisniti (pritiskati) na koga, koga spraviti (spravljati) v stisko, nadlegovati, navirati koga, siliti v koga, izsiljevati koga, napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, nagnati (naganjati) koga, prignati (priganjati) koga, (pri)siliti koga ipd.: nimis urgeo Ci., urgere interrogando Ci., urget praesentia Turni V., urgent rustice sane; negant enim posse et in eo perstant Ci., urgere accusatorem Ci., iussis ingentibus urguet (sc. nos) Apollo V., totus ordo improbitate paucorum urgetur Ci., nec ille armis solum, sed etiam decretis nostris urgendus est Ci., urgue et … infla sermonibus utrem H. obsipaj … s pohvalnimi besedami, cur patrem non urserit ad exsolutionem Dig., nihil urget (sc. me, te) Ci. nič se ne mudi; z inf.: rursus urgemus etiam de ipsorum somniorum retractatu quibus anima iactatur exprimere Tert.; occ. stanovitno (vztrajno) trditi, stati na čem, vztrajati pri čem, poudariti (poudarjati) kaj, ne odstopiti (odstopati) od česa: urgetis hominum esse istam culpam, non deorum Ci., ut eundem locum diutius urgeam Ci., ius Crassus urgebat Ci.
c) marljivo se pečati (baviti) s čim, marljivo se ukvarjati s čim, marljivo izdelovati kaj, marljivo obdelovati kaj, prizadevno se lotiti (lotevati) česa, trdno držati se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne popustiti (popuščati) pri čem ipd.: opus O., Tib., iter O. spodbujati, priganjati k … , veste, quam … urgebam V. ki sem jo marljivo tkala, urges arva H. trudoma obdeluješ, semper flebilibus modis urges Mysten H. neprestano žaluješ za … , urgere occasionem Ci. marljivo se oprijeti priložnosti, marljivo izkoristiti priložnost, forum Ci. veliko se ukvarjati z zadevami na Forumu, propositum H.; z inf.: urges maris summovere litora H. marljivo si prizadevaš, trudiš se; z ACI: abrumpi dissimulationem urgebat T. je silil k temu, da … ; ne prior officio quisquam respondeat, urge H. podvizaj se. — Od tod adj. pt. pr. urgēns -entis silen, nujen, pritiskajoč, urgénten: urgentior causa Tert., urgentior actio Aug., urgentiores differentiae Cael., urgentissima ratio Cod. I., urgentissimae occupationes; subst.
a) urgentia -ium, n silna nujnost, huda nuja: urgentia bellorum subire Iul. Val.;
b) urgentiōra -um, n zdravila, ki bolj ženejo: Cael. — Adv. urgenter nujno: Cypr., Aug.

urgere^*

A) v. tr. (pres. urgo)

1. pritiskati

2. pren. siliti; urgirati

B) v. intr. biti nujen, neodložljiv

urgir [g/j] biti nujen

el tiempo urge čas pritiska, skrajni čas je
me urge partir nujno moram odpotovati
no me urge ne mudi se mi s tem
¿(le) urge¿ se mudi?