Franja

propensity [prəpénsiti] samostalnik
nagnjenje, naklonjenost (for, to k)

propitiātrīx -īcis, f (fem. k propitiātor) spraviteljica, spravljivka, (po)mirilka, pomirjevalka, tolažiteljica, tolažnica, spravnica, zadostiteljica, zadoščevalka: Ambr.

proporcionálen proporcional

obratno proporcionalen inversamente proporcional; en razón inversa (k a)

propter (sinkop. iz *propiter, komp. adv. tvorbe k prope)

I. adv. blizu, v bližini: Ter., Lucr., Ph. idr., propter est spelunca Ci., filii propter cubantes Ci., cum duo reges cum maximis copiis propter adsint Ci., voluptates propter intueri Ci. od blizu —

II. praep. z acc.

1. blizu, poleg, tik, ob, zraven, kraj: Ca., Pl., Ter., S., L. idr., insulae propter Siciliam Ci., litus propter ipsum introitum portūs Ci., propter aquae rivum V., Lucr., propter humum volitat O. trdo ob tleh.

2. metaf. (v vzročnem pomenu) zaradi, iz, po, starejše radi, zbog: Enn. ap. Fest., Ca. ap. Macr., Pl., Ter., Varr., H., Iust. idr., in magno periculo erat propter avaritiam Cretensium N., propter frigora frumenta non erant matura C., maxime propter nexos ob aes alienum L., propter iniquitatem loci S., propter salutem meorum civium Ci., propter (iz) metum Ci., propter quos hanc lucem adspexerit Ci. po katerih (= zaradi katerih) je zagledal = po starših, po roditeljih; v zvezi z zaimki: propter hoc Varr., Plin. iun., Q. ali propter id Plin. iun. zato, propter quod Col., Plin., Iust. ali propter quae Q., Col. zaradi česar.

Opomba: Propter se svojemu sklonu tudi zapostavlja: Acc. ap. Non., Lucr., Ap. idr., cubilia propter H., hostem propter T., viam propter natus T., quem propter Ci.

prō-pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k prōpellere)

1. odbi(ja)ti, odpoditi, zapoditi, nazaj zagnati (zaganjati), nazaj pognati (poganjati), udržati, zadržati, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Varr., Col. idr., hostem C., populum ab ingressione fori Ci.; abs.: ibi resistere ac propulsare S. tam se je ustavljal in branil (dobesedno: odbijal sc. napad).

2. metaf. odvrniti (odvračati): Ter., Varr. fr. idr., bellum nobis illatum Cu., tantum bellum privatis consiliis Ci., bellum a moenibus L., frigus Ci., famem Ci., Cu., iniurias illatas C., contumeliam, iniuriam, metum Ci., periculum (naspr. inferre) L., Ci. odbiti nevarnost, uiti nevarnosti.

prōscrīptor -ōris, m (prōscrībere) izobčevalec, proskríptor = izobčevanja (proskrípcij) željan, k izobčevanju (proskrípcijam) nagnjen (človek, duh): adeoque tempestivam admirationem intulit, ut ille proscriptor animus, modo et contumelia furens, non aliud in censu magis ex fortunā suā duceret Plin.

prōscrīpturiō -īre (desid. k prōscrībere) hoteti izobčiti (proskribírati), rad izobčevati (proskribírati): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep.

prosēlytus -ī, m (gr. προσήλυτος)

1. spreobrnjenec (= k judovstvu spreobrnjen pogan), proselít (prozelít): Eccl.

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

prō-vehō -ere -vēxī -vectum (prō in vehere)

I. act.

1. naprej (od)peljati, naprej voziti, naprej spraviti (spravljati), odpeljati, odvesti (odvajati), odpeljati, odvoziti (odvažati): Pl., Lucr. idr., aliquem longius Cu., saxa navis provehit Plin. iun., in Hispaniā alvos apum mulis provehunt Plin.; pren.: vitam in altum Lucr. na odprto (globoko) morje nevarnosti.

2. metaf.
a) (predaleč) (za)peljati, zanesti (zanašati): Sen. ph. idr., vestra benignitas provexit orationem meam Ci., Sulpicium longius quam voluit popularis aura provexit Ci., haec spes provexit, ut decurrerent L., epulantium comitas provexit omnes ad largius vinum Cu. k obilnejšemu uživanju vina, da so obilneje uživali vino.
b) (pri)peljati do česa, kam, pospešiti (pospeševati): vim temperatam di provehunt in maius H.; occ. pospešiti (pospeševati), (po)višati (poviševati), povzdigniti (povzdigovati): Plin. iun., Iust., Vell., Suet., Front. idr., ecquo te tua virtus provexisset? Ci., aliquem ad summos honores L., dignitatem a Domitiano longius provectam T.; z dvojnim acc.: Aur. idr., aliquem provehere militiae rectorem Amm. —

II. pass. dep.

1. naprej se peljati, naprej se pomakniti (pomikati), odriniti (odrivati), (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: Plin. idr., provehimur portu V. iz pristan(išč)a, cum classe freto Siciliae provehi C., huc provecti V., naves provectae in altum, naves provectae a terra C.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens Ci.; occ. odjahati, odjezditi: paullum ab suis equo provectus L.

2. metaf.
a) dalje (naprej, predaleč) iti, zaiti, dati (pustiti) se zapeljati (zanesti): longius in amicitiā provehi Ci. pot v prijateljstvu še nekoliko (skupaj) nadaljevati, sentio me longius provectum quam … Ci., studio rusticarum rerum provectus sum Ci., largitione, ambitu eo usque corruptionis provectus est, ut … T., in maledicta provehi L., quid ultra provehor? V. kaj še dalje (še naprej) govorim?
b) (časovno) naprej se pomakniti (pomikati): provectus aetate N. ali annis L. prileten, v visoki starosti, longius aetate provectus Ci. = provectior aetate Iul. Val. ali senectute Arn. že bolj v letih, virgo provectior Sen. ph. priletnejša (naspr. puella), sim provectior Nestore Aus., postquam provecta iam senectus T. v visoki starosti, ko se je bil postaral, provecta nox erat T. bilo je že pozno v noč, provecto die Ap. ko je bil že beli dan, ko je bilo že sredi belega dne, provectum est (sc. bellum) T. se je zavlekla.
c) napredovati, povzpeti se, dokopati se do vrha: ut in eo provehatur, ne ultra nostra provehantur Q., e gregariis ad summa militiae provectus T., Agrippinae gratiā provectus T.

provocare v. tr. (pres. prōvoco)

1. povzročiti, povzročati:
il terremoto ha provocato gravi danni potres je povzročil veliko škodo

2. spodbuditi, spodbujati, izzvati; zbuditi, zbujati; provocirati:
provocare all'azione spodbujati k akciji
provocare la pietà zbuditi usmiljenje
provocare il riso spraviti v smeh
le piace provocare gli uomini rada izziva moške

provocation [-kasjɔ̃] féminin izzivanje, provokacija; hujskanje; médecine draženje; (umetni) izziv bolezenskih pojavov

provocation au meurtre hujskanje k umoru
ne pas répondre à une provocation ne odgovoriti na izzivanje, provociranje

provocative¹ [prəvɔ́kətiv] pridevnik (provocatively prislov)
provokatorski, izzivalen, ki draži (of k)
hujskaški
figurativno spodbuden, zanimiv

provocative of ki povzroča
medicina provocative test preizkus dražljajev

provocative² [prəvɔ́kətiv] samostalnik
dražilo, stimulans, spodbuda (of, for za, k)

prōvocātrīx -īcis, f (fem. k prōvocātor) izzivalka, vabilka, provokatorka, adj. (i)zvabljajoča, vabeča: improbitas Lact.

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

provoquer [-vɔke] verbe transitif izzivati, izzvati, provocirati; privlačiti (poglede); (raz)dražiti, nahujskati, naščuvati (à k); povzročiti; privesti, prinesti

provoquer la colère de quelqu'un izzvati, povzročiti jezo kake osebe
provoquer des militaires à la désobéissance (na)ščuvati vojake k nepokorščini
provoquer au meurtre hujskati k umoru

proximité [-ksimite] féminin bližina

à proximité v bližini
à proximité de (la poste) v bližini, blizu (pošte)
proximité de parenté bližnje sorodstvo
proximité de la tempête (neposredna) bližina nevihte
la proximité des vacances ne les incite pas à travailler bližnje počitnice jih ne spodbujajo k delu

prsi² ženski spol množina, anatomija (dojke) der Busen, die Brust, die Mutterbrust
golih prsi barbusig, topless
povešene prsi die Hängebrust, der Hängebusen
dati k prsim dojenčka: anlegen, an die Brust legen
odstaviti od prsi von der Brust entwöhnen
figurativno gojiti kačo na prsih eine Schlange am Busen nähren

pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!