Franja

tack¹ [tæk] samostalnik
žebljiček s ploščato glavico, risalni žebljiček; klinček, kvačica; dolg (začasen) šiv
mornarica vrv za zvitje jadra; spodnji kraj jadra; vsaka spremenjena smer v cikcakasti vožnji jadrnice, laviranje
figurativno kurz; postopck, smer, pot (politike, akcije), taktika; lepljivost, viskoznost (barve, laka)
parlament dodatna klavzula, dodatek predlogu

a new tack figurativno nov kurz
thumb-tack ameriško risalni žebljiček
the boat is on tixe starboard (port) tack čoln (jadro, ladja) dobiva veter z desne (leve) strani
to be on the right (wrong) tack biti na pravi (napačni) poti
to change one's tacks iti v drugo smer, ubrati drug kurz, privzeti druge mere
to come down to the brass tacks figurativno razpravljati o bistvu zadeve
to get a new tack najti novo sredstvo
to try another tack poskusiti novo pot (smer, taktiko)

tájati (se) to melt; to thaw

led se taja the ice thaws (oziroma is thawing)

tajíti to keep secret (ali dark); to conceal; to hide (komu from someone), to disavow; (zanikati) to deny

tajíti krivdo to deny one's guilt
on taji, da je avtor te knjige he denies he is the author of that book
on to kratkomalo taji he flatly denies it

tájnost secret; mystery

javna tájnost open secret
javna tájnost je, da... it is an open secret that...
držati kaj v tájnosti to keep something secret
nehoteno izdajanje tájnosti unintentional revelation, giveaway, pogovorno letting the cat out of the bag

take² [téik] samostalnik
vzetje, odvzem; ulov (rib)
lov plen, uplenitev; prejemek, iztržek, izkupiček, inkaso (v gledališču, na koncertu itd.); film, televizija, posnetek scene, scena
britanska angleščina zakup, zemlja v zakupu; šah odvzem (figure)

a great take of fish velik ulov rib
he is very proud ot his take zelo je ponosen na svoj plen, na to, kar je ujel (ulovil)

takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
prav takó likewise
točno takó! just so!, quite so!
zakaj takó? why so?
kaj takega! of all things!
ah, takó! oh, I see!, so that's it!
ne takó kot not so... as
takó da... so that...
takó velik kot... as big as...
takó malo? as little as that?
takó imenovan so-called
takó rekoč so to speak, so to say, as it were
kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
takó bogat človek such a rich man, a man so rich
takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
je to takó? (je to res?) is that so?
takó mi bog pomagaj! so help me God!
če je to takó if that be the case
takó je na svetu so goes it
bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
takó mi delamo that is our way of doing things
stori takó kot jaz! do as I do!
takó ne bo šlo! that won't do!
takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!

taksa samostalnik
(denarni prispevek) ▸ illeték, díjPoleg takse za vodo in odpadke je vlada uvedla tudi posebno obdavčitev pri prodaji olj. ▸ A víz- és a hulladékszállítási díj mellett a kormány különadót szabott ki az olajeladásra is.
Povezane iztočnice: cestna taksa, ekološka taksa, komunalna taksa, občinska taksa, okoljska taksa, pristaniška taksa, sodna taksa, turistična taksa, upravna taksa

tale [téil] samostalnik
zgodba, povest, pripoved, pripovedka; bajka, pravljica; poročilo, vest, novica; izmislek, izmišljotina, lažna zgodba, laž
zastarelo pogovor, pogovarjanje; opravljanje, obiranje
zastarelo naštevanje; obračun; (skupno) število

out of tale neštevilen
fairy tale pravljica
legendary tale legenda
old wives' tales babje čenče
his tale is out figurativno z njim je konec
if all tales be true če je vse res, kar se pripoveduje
to sell by tale prodajati po kosih
that tells its own tale to že samo vse pove, stvar je jasna, vsak komentar k temu je odveč
I want to tell my own tale jaz hočem zgodbo sam povedati
to tell (to carry, to bear, to bring) tales brbljati, klepetati, čenčati; opravljati, obrekovati, ovajati
to tell tales out of school figurativno pripovedovati zaupane skrivnosti, izklepetati; tožariti, ovajati

talk¹ [tɔ:k] samostalnik
pogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezik

the talk of the town figurativno stvar, o kateri vsi govore
full of talk brbljav, žlobudrav
idle talk prazno besedičenje, govoričenje
he is all talk on samo govori (ne naredi pa nič)
she is the talk of the town vse mesto govori o njej
there is much talk and no work veliko je govorjenja, storjenega pa nič
those people are nothing but talk teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijo
it will all end in talk iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedah
to make talk govoriti zaradi govorjenja
there is talk of his being bankrupt govori se, da.je (on) v bankrotu
I want to have a talk with him rad bi govoril (se pogovoril) z njim

talk² [tɔ:k] neprehodni glagol
pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se
sleng pametno govoriti

for the sake of talking le zaradi pogovora, samo da govorimo
to talk big (ali tall) bahavo govoriti, bahati se
to talk by signals govoriti, sporazumevati se z znaki
to talk ill of s.o. slabo govoriti o kom
to talk in one's sleep govoriti v spanju
to talk nineteen to the dozen figurativno klepetati, brbljati kot raglja
to talk to the point govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta
he is always talking on neprestano govori
now you are talking figurativno to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti
do what you will, people will talk napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe
prehodni glagol
govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

to talk a donkey's hind leg off figurativno preveč, neprestano govoriti
to talk nonsense govoriti nesmisle
to talk turkey odkrito, naravnost govoriti
to talk politics govoriti o politiki
to talk rubbish govoriti neumnosti, čvekati
to talk sense (ali wise) razumno, pametno govoriti
to talk shop figurativno govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno
to talk to o.s. sam s seboj govoriti, imeti samogovore
to talk to s.o. resno govoriti s kom, ošteti koga
to talk o.s. hoarse do hripavosti govoriti
you are talking my head off figurativno govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla
you are talking me silly govoriš toliko, da me boš norega naredil
he can talk five languages on zna (govoriti) pet jezikov
to talk through one's hat figurativno pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti
to get o.s. talked about dati govoriti o sebi
he tried to talk me into buying the horse skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja
to talk s.o. out of s.th. (skušati) odvrniti koga od česa
to talk s.o. into believing s.th. prepričati koga o čem
to talk s.o. into his grave figurativno spraviti koga v grob s svojim govorjenjem

talk up prehodni glagol
pogovorno odkrito povedati; hvaliti, delati reklamo za

he is always talking up that watering place on ne neha delati reklame za ono (slatinsko) zdravilišče

tall [tɔ:l]

1. pridevnik
visok, visoke postave; dolg in tanek; vitek; velik
pogovorno bahav, bahaški, širokousten; pretiran, neverjeten; fantastičen, kolosalen, nenavaden
zastarelo lep, krasen, drzen; spreten

tall hat cilinder (pokrivalo)
a tall story neverjetna ali komaj verjetna zgodba
he is six feet tall on je šest čevljev visok
a tall talk bahavo govorjenje, bahanje
I am tired of his tall talk naveličan (sit) sem njegovega širokoustenja
that is a tall order to je pretirana zahteva, preveč zahtevano

2. prislov
bahavo, ošabno, prevzetno, domišijavo, naduto

to talk tall širokoustiti se, bahati se, postavljati se

talna akrobatika stalna zveza
(zvrst gimnastike) ▸ talajakrobatika
Do konca šolskega leta bodo mladi akrobati vadili predvsem talno akrobatiko, ker bodo v jeseni tekmovali tudi v tej akrobatski panogi. ▸ A tanév hátralévő részében a fiatal akrobaták elsősorban a talajakrobatikát gyakorolják, mivel ősszel az akrobatika ezen ágában is versenyezni fognak.

tánek -nka, -o thin; tenuous; (vitek) slim, slender

tánko črevo small intestine
tánki dohodki modest income
človek s tánkimi dohodki a man of modest means
tánek, -nka, -o stas slender waist
tánko preden thinspun
tánka hrana slender diet
na tánkem ledu (figurativno) on thin ice
tánka mu prede (figurativno) he is badly off, he has a thin time

tangle [tæŋgl]

1. samostalnik
zamotanost; zavozlanje, zaplet, zapletenost; zmešnjava, zmeda

tangle of hair zamršeni lasje
his business is in a tangle njegovo poslovanje je v največjem neredu

2. prehodni glagol
zaplesti, zamešati, zmešati, zavozlati, zamršiti, zamotati; komplicirati; preplesti (with z)

a tangled business zamotana, komplicirana zadeva
neprehodni glagol ((tudi tangle up)
zamotati se, zaplesti se, z(a)mešati se, zavozlati se; komplicirati se; spustiti se (v boj)

only a few planes dared to tangle with the allied fleets le malo letal se je upalo zaplesti (spustiti se) v boj z zavezniškimi zračnimi flotiljami

tap¹ [tæp] samostalnik
(vodovodna, plinska itd.) pipa; čep, veha (pri sodu itd.); nastavljen sod
pogovorno pijača, vrsta pijače
pogovorno tip, vrsta
medicina cevka, cevčica
tehnično sveder za vrtanje; navoj vijaka
pogovorno krčma, pivnica, točilnica
tehnično odcep(ek)
elektrika odjemalec toka; telefonska naprava za prisluškovanje telefonskih pogovorov

on tap nastavljen (o sodu); figurativno na voljo, v poljubni količini
cask is on tap sod je nastavljen, načet
beer is on tap pivo se toči (iz soda)
hot-(water) tap pipa za toplo vodo
to turn the tap on (off) odpreti (zapreti) pipo

tárnati to lament (za, nad for, over); to moan; to mourn

vnaprej tárnati to cry out before one is hurt

Tartēs(s)us in Tartes(s)os -ī, f (Ταρτησσός) Tartés, prastaro primorsko mesto v Hispaniji ob reki Betis (Guadalquivir): S. fr., Plin., Mel., Sil. — Od tod adj.

1. Tartēs(s)ius 3 tartésijski, tartéški: murena Varr. ap. Gell., litora O. = zahodni ocean; subst. Tartēssius -iī, m Tartésijec, Tartešán: Tartessius iste Ci. ep. = Balbus; pl. Tartēsiī -ōrum, m Tartésijci, Tartešáni, preb. Tartesa: Plin.

2. Tartēs(s)iacus 3 tartésijski, tartéški: aequor Sil., vadum Cl. = zahodni ocean, thyrsi Col. = lactuca; tudi = hispán(ij)ski: arenae Cl., stagna Sil.; pesn. = hispán(ij)ski: tellus Sil.

3. Tartēs(s)is -idis, f tartéška: lactuca Col.

taste¹ [téist] samostalnik
okus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa)
zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen (for za)
zastarelo užitek

a taste malce, nekoliko
out of taste, in bad taste neokusen
not to my taste ne po mojem okusu
bad taste netaktnost
a remark in bad taste netaktna opazka
a taste of garlic okus po česnu
a man of taste človek dobrega okusa
tastes differ okusi so različni
it is the taste now to je zdaj moda
there is no accounting for tastes vsakdo ima svoj okus
it is a matter of taste (to) je stvar okusa
there was a taste of sadness in his remark v njegovi opazki je bil priokus (sled) žalosti
to leave a bad taste in the mouth (zlasti figurativno) pustiti slab okus
to take a taste of s.th. poskusiti grižljaj česa

tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

2. pren.
a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.