Franja

vote¹ [vóut] samostalnik
volilni, glasovalni glas; glasovanje; pravica glasovanja; (skupni) glasovi; volilec, -lka, glas; volilni, glasovalni izid; (z glasovanjem) donesen sklep ali odobritev; glasovnica, volilni listek; odobrena vsota, budžet
zastarelo zaobljuba, vroča želja, molitev

the vote volilna, glasovalna pravica
Army vote izglasovani krediti za vojsko
vote (of credit) v parlamentu izglasovani krediti
the casting vote odločujoči glas
floating vote (negotovi) glasovi nevtralnih poslancev
the Socialist vote socialistični glasovi
a vote of confidence glasovanje o zaupnici
women have the vote ženske imajo volilno pravico
women have been granted the vote ženskam so dali volilno pravico
to cast vote glasovati, oddati glas
to count the votes prešteti (volilne) glasove
to get out the vote pregovoriti volilce, da glasujejo
to give one's vote to (ali for) oddati svoj glas, glasovati za
the Labour vote will increase at the next election delavska stranka bo pomnožila svoje glasove na prihodnjih volitvah
to have a vote imeti pravico do glasovanja
to propose a vote of thanks to the speaker predlagati poslušalcem, da se s ploskanjem zahvalijo govorniku
to put s.th. to the vote dati kaj na glasovanje
the Government received a vote of confidence vlada je dobila zaupnico
to split one's vote glasovati za dva ali več
to take a vote on a question glasovati o nekem vprašanju

vótum m votum ustna ali pismena zaobljuba, volilo

vowel-like [váuəllaik] pridevnik
podoben samoglasniku, kot samoglasnik
fonetika ki tvori zlog ali zloge

voyage charter [vɔ́iidž čá:tə] samostalnik
ekonomija dogovor, pogodba o pomorskem prevozu tovora za eno ali več potovanj

voyance [vwajɑ̃s] féminin sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi, zunaj dosega našega vida; dar drugega ali dvojnega vida

vràžda ž (rus.)
1. spor, sovraštvo: porodična vražda svršava se svadbom
2. nekdaj smrtno sovraštvo med dvema družinama ali dvema bratstvoma
3. krvnina, denarna odškodnina sorodnikom ubitega, državi ali cerkvi
4. nekdaj sprava med ubijalcem in svojci ubitega: na mjesto -e (mirenja krvi) zavedeni su sudovi

vȑšnīk m lončen ali kovinski pokrov, s katerim se prekrije kruh pri peki

vrzànice ž mn. dial. vrsta obuvala iz rdečkastega ali rumenega usnja

vȑzina ž
1. ograja, plot iz protja, vejevja ali trnja
2. z grmovjem porasel kraj
3. (n. Wirsing) bot. navadna ogrščica, Brassica oleracea sabauda

vùčara ž dial.
1. krogla ali šibra za lov na volkove
2. past za volkove

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

vulgus množina vulguses [vʌ́lgəs, -si:z] samostalnik
(latinsko) (navadno) ljudstvo; (v študentovskem jeziku) pismene grške ali latinske vaje

vulnerary [vʌ́lnərəri]

1. pridevnik
ranarski, ranocelniški; ki zdravi ali (za)celi rane, celilen; zdravilen

2. samostalnik
zdravilo (lek) za rane

vzfrfotáti (-ám) | vzfrfotávati (-am) perf., imperf.

1. sbattere le ali, svolazzare

2. volar via

vzkríliti (-im) perf. sbattere le ali

vzplahutáti (-ám) | vzplahutávati (-am) perf., imperf. battere le ali; alzarsi in volo svolazzando

wail [wéil]

1. samostalnik
tarnanje, tožba, žalovanje; vekanje (of a child otroka)
javkanje, stokanje
figurativno zavijanje ali tuljenje (of the wind vetra)

2. prehodni glagol
objokovati, žalovati (the dead za umrlimi)
neprehodni glagol
tarnati, tožiti, pritoževati se, javkati, žalovati (for za)

he wailed with pain stokal je od bolečine
to wail over one's misfortune tarnati nad svojo nesrečo

wale [wéil]

1. samostalnik
modrica, črnavka, podplutba; žulj, ožuljek; krajnik, rebro (tkanine); za gradnjo ladij primeren les

2. prehodni glagol
napraviti ali povzročiti modrico, žulje; takó udariti, da se pokažejo črnavke; (tkalstvo) v križ tkati
vojska (s)plesti (fašine, koše za okope itd.)

walker [wɔ́:kə] samostalnik
hodec, pešec, sprehajalec
šport hodec
lov gonjač
britanska angleščina (leteča) kontrola ali straža

to be a good walker biti dober v hoji, v pešačenju

walled [wɔ:ld] pridevnik
zidan; obdan z obzidjem ali z okopi, utrjen (mesto itd.)

walled-in vzidan
walled-up zazidan